Foto: STA

V Rakitovcu so bili kot prvi deležni javne predstavitve projekta vetrnih elektrarn Golič. Gre za razgrnitev v fazi sprejemanja državnega prostorskega načrta (DPN). Investitor E-Grus iz Ljubljane in projektant Savaprojekt iz Krškega sta si po eni varianti zamislila nad Kraškim robom postaviti 80 vetrnic na 50 metrov visokih stolpih, s skupno močjo polja 80 megavatov. Po drugi varianti pa bi postavili 30 vetrnic na 85 metrov visokih stolpih, s skupno močjo polja 90 megavatov.

Daljnovod bi potekal ob lokalni cesti med Črnotičami in Podgorjem, severno ali južno od Črnotič. E-Grus zagotavlja, da bo uredil prometno infrastrukturo, da se bodo odprla nova delovna mesta, prepričani pa so tudi, da bo zaradi vetrnic območje turistično prepoznavno. Mestna občina Koper (MOK) bi kot nadomestilo za uporabo prostora vsako leto prejela tri odstotke od ustvarjenega prihodka.

Golič kot eno od 35 ugodnih območij

Foto: STA

Da je Golič eno od 35 ugodnih območij za proizvodnjo vetrne energije, naj bi pokazala strokovna analiza. Šlo naj bi za "potencialno zanimivo lokacijo", ki je v primerjavi z drugimi "neproblematična". Do oktobra načrtujejo pripraviti besedilo DPN, ki naj bi bil dokončno sprejet leta 2024, gradnja pa naj bi se pričela v letu 2026 ali 2027.

Seveda krajane Rakitovca, po navedbah tamkajšnjega predsednika krajevne skupnosti Dušana Rožca, zanima, kaj bo pokazala presoja vplivov na okolje. Pri AAG, kot zastopniki javnega interesa na področju okolja in narave, prepoznavajo projekt vetrnic na Goliču kot škodljiv.

"Območje Kraškega roba, Goliča, Lipnika in Kavčiča je evropsko zavarovano območje narave. Snovalci projekta morajo biti res sovražniki slovenskih vrednot v evropskem merilu, da sploh pristopijo k takemu rušilnemu projektu, v zvezi s katerim je še veliko neodgovorjenih vprašanj," argumentirajo svoje nasprotovanje pri AAG.

Predvidevajo, da so v ozadju finančni razlogi. "Finančna konstrukcija in pogodbene bonitete investitorju niso znane. Ali gre za državno pomoč? Kdo ima in kakšna naj bi bila korist? Kakšni naj bi bili dobički? E-Grus iz Ljubljane je podjetje brez zaposlenih," navajajo v združenju. Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da je podjetje ustanovila Savaprojekt d.d. Krško, direktor je Aleš Janžovnik, nadzornika pa sta Blaž Šalamon in Blaž Špiler. Zaposlenih podjetje nima.

Alpe Adria Green: Gre za povsem ekonomsko računico – dobiček

Življenjska doba vetrne elektrarne je okoli 20 let, zato jih pri AAG zanima, kje bo potem njihov odpad. Gre za problem, s katerimi se že morajo ukvarjati v tujini. Menijo tudi, da bi namesto za vetrnice, država denar lahko namenila za razvojne in zaposlovalne projekte krajanov, saj je v EU dovolj kohezijskih sredstev za namene, kot je specialni turizem, ekološko kmetijstvo in druge dobre prakse. "Ne pa, da te kraje obravnava izkoriščevalski kapital. Vetrnice nimajo zaposlenih, to so avtomati," poudarjajo pri AAG in dodajajo:

"Med investitorji so ljudje, ki so se doslej niso ukvarjali s podnebnimi spremembami ali bili aktivni prostovoljno v društvih na področju okolja. Gre za povsem ekonomsko računico – dobiček. V miselnosti investitorjev ni narave in okolja, so samo vetrnice. Podobno je ravnanje pobudnika v Sloveniji, ministrstva za infrastrukturo, ki je škandalozno."

Razširjenost je posledica netržnih, subvencioniranih investicij z obveznim odkupom elektrike iz vetrnic, poudarjajo pri AAG, pri čemer so pogodbe vezane na 15 let. "Te investicije ne poznajo tveganj kot druge investicije. V Nemčiji celo plačujejo nedobavljeno elektriko, če morajo vetrnice ustaviti zaradi nihanja porabe. Namreč, električni sistem se mora ves čas uravnavati tako, da se proizvodnja prilagaja trenutni porabi, v nasprotnem primeru bi prišlo do električnega mrka.

Vetrne elektrarne so najbolj množičen stroj, ki uničuje nedotaknjeno naravo in škoduje s hrupom in drugimi vplivi ljudem ter okolju kot nobena druga industrijska naprava. Zaradi vetrnic v Evropi sekajo starodavne gozdove, ki so ponor CO2 in skrbijo za zmanjšanje odbite toplote v zrak ter zmanjšujejo temperaturo okolja."

Samo Nemčija ima preko 600 civilnih iniciativ proti vetrnim elektrarnam, imajo pa tudi najdražjo elektriko v Evropi. Nemška energijska preobrazba (Energiewende) je propadla, pojavlja se vetrna suša in nevarnost električnih mrkov je po oceni AAG resna grožnja: "Nemčija podaljšuje program zapiranja jedrskih elektrarn in termoelektrarn na premog. Vetrne elektrarne niso nadomestilo za stalno delujoče elektrarne niti, če so opremljene z akumulatorji, kot načrtuje investitor na Goliču."

Zato so prepričani, da se je potrebno učiti iz napak drugih, ker bodo vetrne elektrarne elektriko zgolj dražile skupaj z dodatno infrastrukturo zaradi njih. "Letni izkoristek dveh vetrnic na Primorskem (Razdrto in Dolenja vas) je med 15 in 21 odstotkov. Torej nič. Zapravljen denar, škoda v prostoru pa velika," zaključujejo pri AAG.

Na koprski občini podpirajo projekte, ki prispevajo k zmanjševanju emisij, a ne brezpogojno

"Podpiramo razvoj novih obnovljivih virov energije pod pogojem, da so usklajeni s politiko načrtovanja prostora, prostorskega razvoja in ohranjajo naravne danosti," pojasnjujejo na koprski občini, zato menijo, da je nujno potrebno skrbno preveriti možnosti izrabe vetrne energije z vidika prostorske, okoljske, tehnične in družbene sprejemljivosti.

Po predstavitvi v Rakitovcu in Zazidu, bodo danes, 7. junija, med 16.00 in 18.00 imeli predstavitev v Gasilskem domu v Dolu pri Hrastovljah, ob 18.30 pa v vaškem domu v Podgorju. V sredo, 8. junija, bodo projekt Golič predstavili v koprski Pretorski palači.

BONUS VIDEO: Se sprašujete, kaj imata skupnega prestolnica Slovenske Istre in prestolnica Gane?

Na predstavitvah ne bo predstavnikov okoljskega ministrstva in infrastrukturnega ministrstva. Kot smo uspeli izvedeti, se na povabilo občine niso odzvali, ker je zadeva v začetni fazi, ko še niso na voljo študije in natančnejši podatki o prostorski ureditvi, prav tako še ne razpolagajo s potrjenim načrtom sodelovanja javnosti.

Da se projekt Golič nahaja na ekološko pomembnem območju naravnih vrednot državnega pomena, območju Nature 2000, kulturne krajine Kraški rob in vodovarstvenem območju, izpostavljajo pri MOK. Zato se bodo odločali na podlagi utemeljitev pobudnika gradnje.

Ježovnik: Vrednosti investicije še ne moremo razkriti

Nova vetrna elektrarna bi se na obstoječi daljnovod Divača–Koper navezala pri Črnotičah. "Ob predpostavki, da se bo leta 2030 zaprla termoelektrarna Šoštanj, ki proizvede 26 odstotkov celotne električne energije, in da se bo 2040 zaprla nuklerna elektrarna Krško, ki proizvede 42 odstotkov, je jasno, da bo treba iskati potenciale, vezane na proizvodno elektrike iz obnovljivih virov," pravi direktor E-Grus Ježovnik. Vetrnega potenciala na planoti Golič naj bi bilo približno 120 MV in to je bil glavni razlog, da so začeli razmišljati o projektu.

"Zaradi poslovnih razlogov vrednosti investicije v tej fazi projekta še ne moremo razkriti. Smo v fazi priprave pobude, kar pomeni, da se lahko na poti do realizacije pojavijo še kakšne okoliščine, ki lahko bistveno vplivajo na razvoj projekta in končno vrednost," odgovarja Ježovnik.