Letos se v slovenski Istri, Vipavski dolini in v Goriških Brdih, torej na vseh treh območjih pridelovanja oljk v Sloveniji, pridelovalci oljk soočajo s predčasnim sušenjem in odpadanjem plodov. Kot je pojasnil dr. Marko Devetak z Oddelka za varstvo rastlin Kmetijsko gozdarskega zavod (KGZ) Nova Gorica, se pojav na plodovih najprej pokaže kot razbarvanje kožice (eksokarp), sledi postopno sušenje peclja, razvoj nekroz na kožici, kar privede do odpada plodu. Ob podrobnem pregledu prizadetih plodov pa so vidne tudi poškodbe na koščici, iz česar je možno sklepati, da je do napake prišlo med procesom oploditve.

Delež škode je od oljčnika do oljčnika različen, manj izrazit je denimo v Padni, ni pa opaznih razlik med oljčniki, ki delujejo po principu ekološke oziroma integrirane pridelave. Do večjega izpada po opažanjih KGZ Nova Gorica prihaja predvsem v oljčnikih, ki so v lanski, sicer na splošno bogati sezoni, še posebej bujno obrodili. So pa razlike med sortami oljk. Še posebej na udaru so toskanske sorte, in sicer Leccino in Pendolino, ki sta ponekod popolnoma brez pridelka.

Vzroke na KGZ Nova Gorica pripisujejo abiotskim dejavnikom, zlasti v temperaturi zraka, tal, količini padavin, ki pomembno vplivajo na procese brstenja, cvetenja oplodnje. Pomembne so tudi temperature dormance, v zimskem času mora namreč biti drevo izpostavljeno nizkim temperaturam. "Če takrat temperature niso dovolj nizke, lahko pride do zastanka cvetenja ali pa se čas cvetenja skrajša," je pojasnil dr. Devetak.

Opozoril je, da smo v prvi dekadi aprila imeli pozebo, temperature so izrazito padle. "To obdobje je zagotovo vplivalo, na drevesih sicer ni bilo nič videti, a je bila takrat oljka v svojem procesu, škoda pa se je pokazala šele kasneje. V fazi cvetenja, ko je oljka zelo občutljiva, pa so se letos temperature zelo dvignile, tudi nad 30 stopinj Celzija."

Pomembno vlogo sta po njegovem imela že lanska jesen in letošnja zima, ki sta bili zelo deževni, temperature pa so bile precej visoke za ta čas, zaradi česar drevo ni moglo preiti v fazo mirovanja. Mirovanje pa bi bilo za oljke nujno, še posebej zato, ker so po oceni KGZ Nova Gorica lani izredno dobro obrodile, zalog si pa niso naredile. "Takoj v februarju in marcu smo opažali razbarvanja listov in nekroze, same rastline so iz lanskega v letošnje leto šle v slabi kondiciji," je povedal dr. Devetak.

Iz analiz, glede na objavljeno literaturo in posvetovanja z drugimi strokovnjaki, v KGZ Nova Gorica vzroke ne morejo pripisati patogenim organizmom, kot so glive in žuželke. Zanje je namreč značilno tudi, da delujejo bolj lokalno. "Neverjetno bi bilo, da bi en škodljivec uničil vse od Istre do Goriških Brd, kaj šele tudi v Italiji in Grčiji," meni dr. Devetak, ki pričakuje, da se bo ta pojav letos še nadaljeval, hkrati pa je opozoril še na potrebo po zatiranju oljčne muhe, ki bo po njegovi oceni letos zaradi pomanjkanja hrane še bolj agresivna.

Predstojnica Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper, dr. Maja Podgornik, je predstavila raziskavo inštituta, v kateri so spremljali in analizirali plodove sorte Istrska belica. Trebljenje plodičev v prvi fazi razvoja plodov so pripisali normalnemu naravnemu procesu, v katerem skuša oljka na drevesu obdržati najboljše plodove. "Če v tej prvi fazi razvoja plodov, okoljski dejavniki oljki povzročijo stres, lahko pride do večjega trebljenja plodičev," je poudarila dr. Podgornik in dodala, da so med raziskavo izločili stres zaradi suše. Po njihovi oceni je bil problematičen predvsem izrazit mraz v začetku aprila, ko so se 6. in 7. aprila 2021 po celi Evropi temperature občutno spustile in visoke temperature v času cvetenja. Letošnji pojav so tako pripisali temperaturnemu stresu v času razvoja cvetnih brstov in oplodnji.

Med pridelovalci so naredili prvo anketo, zanimalo jih je, kako so opažali sušenje plodov pri različnih sortah. Do sedaj je odgovorilo 260 oljkarjev, več kot 70 odstotkov se jih z oljkarstvom ukvarja več kot 11 let, kar pomeni, da so že zelo izkušeni. Anketa je pokazala, da je pojav prisoten v slovenski Istri, Vipavski dolini, Goriških Brdih in na Krasu. Manj kot 10 odstotkov pojava sploh ni opazilo, vsi ostali pa so ga. Večina je odpadanje plodov pripisala visokim temperaturam, prizadete pa so bile praktično vse sorte brez izjem. Več kot 70 odstotkov anketiranih je ocenilo, da bo njihov letošnji pridelek slab, več kot 55 odstotkov vprašanih pa bo imelo letos 50-odstotni izpad pridelka. Pojav je prizadel vse sorte, različno pa glede na mikrolokacijo.

Irena Vrhovnik, dolgoletna kmetijska svetovalka za oljkarstvo, je med pregledom terena v slovenski Istri ugotovila, da je najbolj prizadet obalni del, v največji meri sorta Leccino. Tudi oljčniki v dobri kondiciji in optimalno vzdrževani imajo lahko velik izpad pridelka. Sama krivde za letošnji pojav ne bi pripisala lanski letini, saj je bila po njeni oceni ta povprečna, nikakor pa ne "tako dobra, da bi lahko rekli, da so bila drevesa preobremenjena".

Vodja Laboratorija Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper, dr. Milena Bučar Miklavčič, je opozorila, da so bili lanski plodovi, ki so bili obrani pozno (novembra) močno poškodovani plesnivi in gnili. To bi po njeni oceni lahko bil tudi eden od vzrokov, da oljčniki v novo sezono niso šli v dobri kondiciji.

Med razpravo je bilo slišati še, da niso bile problem samo esktremno nizke temperature v aprilu, kot precej nizke temperature v maju in ekstremno hiter dvig temperatur v času cvetenja. Težave o odpadanju plodov pa ne zaznavajo le pri oljkah, ampak tudi drugih sadnih vrstah, kot sta kaki in žižola.

Na mednarodnem srečanju so sodelovali številni strokovnjaki in pridelovalci iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Na koncu so se poenotili, da so vzroki predčasnega odpadanja plodičev vremenski pogoji, in sicer mila zima z relativno visokimi temperaturami v februarju in marcu, kar je povzročilo slabše pogoje za dormanco ter zgodnji vstop v vegetacijo. Sledila je spomladanska pozeba v aprilu s prekinitvijo razvoja cvetnih brstov, nato pa izjemno deževen in hladen maj v času razvoja cvetnih brstov. Oljke so doživele temperaturni stres pri prehodu iz dlje časa trajajočega hladnega vremena v vročinski val. Med spremljajočimi dejavniki so izpostavili povečan napad škodljivih organizmov zaradi ugodnih vremenskih pogojev ter slabšo kondicijo dreves, kar je posledica klimatskih razmer predhodnih let.

Oljkarjem priporočajo, da kljub majhnemu pridelku zaradi odsotnosti plodov obvezno nadaljujejo z vsemi tehnološkimi ukrepi, še posebej je potrebno varstvo pred oljčno muho. V avgustu in prvi polovici septembra posebej priporočajo poletno rez bohotivk, po poletni rezi pa škropljenje z bakrovimi pripravki.