Foto: Pixabay

Težava je tudi v tem, da večji lokalni vinarji, ki imajo vzpostavljene tržne poti, ne smejo po veljavni zakonodaji odkupovati grozdja od manjših pridelovalcev. "Resnično smo se vinogradniki znašli v položaju, ko ne vemo, kam s pridelkom, v katerega smo vse leto vlagali svoje delo in denar. Že lani je prihajalo do situacij, da je ostalo neobrano grozdje na trtah, bojimo pa se, da bo takih primerov v letošnji jeseni še bistveno več," je za STA opozoril predsednik zveze Vinis Alojz Slavko Toplišek. Ocen glede količin grozdja, ki naj bi ostalo nepobrano, in neprodanega vina trenutno še nimajo, opozorila izhajajo iz spremljanja razmer na terenu, je dodal.

Izpostavil je še, da so tudi odkupne cene za grozdje, ki ga vinogradniki, ki imajo sklenjene dolgoročne pogodbe s kletmi oz. zadrugami, lahko prodajo, bistveno prenizke, saj že dolgo ne dosegajo niti tekočih proizvodnih stroškov. Osnovni problem je po njegovih besedah prevelik uvoz ceneni vin, ki s cenami rušijo trg. "Smo na velikem brezpotju. Ali bomo dovolili trgovini, da nas bo popolnoma zatrla, ali pa bomo ohranili naše podeželje, ki z drugimi besedami pomeni našo državi," je opozoril Toplišek, ki je problematiko danes predstavil tudi na novinarski konferenci v Šentjurju.

Foto: Jaka Ivančič

Trenutne razmere tako slovenske vinogradnike silijo v opuščanje in sekanje vinogradov. Posledično se bistveno spreminja podoba kulturne krajine, praznijo se že sicer demografsko ogrožena območja, predvsem hribovske kmetije, ki jim je v preteklosti tudi manjši vinograd pomenil pomemben vir dohodka za preživetje, je opozoril Toplišek. Po njegovih besedah so najbolj na udaru vinogradniki, ki imajo med 3000 in 5000 kvadratnih metrov velike vinograde in nimajo svojega tržišča. Zato v zvezi Vinis menijo, da mora država uvesti ustrezne zaščitne ukrepe in tistim, ki vztrajajo pri obdelovanju vinogradov in s tem tudi preprečujejo zaraščanje podeželskih območij, zagotoviti "nek osnovni osebni dohodek".

V zvezi Vinis, v katero je včlanjenih 67 društev vinogradnikov iz vse Slovenije, kar pomeni okoli 8000 predvsem manjših in srednje velikih vinogradnikov iz vseh treh vinorodnih dežel Slovenije, imajo sicer po besedah Topliška dobre odnose s kmetijskim ministrstvom in zaznavajo prizadevanja države na tem področju. Tako se je po njegovih podatkih ravno danes na konstitutivni seji sestal svet za vinogradništvo pri kmetijskem ministrstvu, kjer ima Vinis tudi svojega predstavnika. Hkrati že deluje tudi posebna delovna skupina, imenovana Za ohranitev malih vinogradov, v katerih so predstavniki več ministrstev in organizacij.

Foto: Pixabay

Po podatkih državnega statističnega urada so sicer slovenski vinogradniki lani zabeležili izjemno letino. Na nekaj manjši površini kot v letu 2017 so pridelali 42 odstotkov več grozdja kot v letu 2017. Skupno so lani glede na statistične podatke pridelali 126.958 ton grozdja. Toplišek ob tem opozarja, da je bil pridelek pred tem v letih 2016 in 2017 slab zaradi pozeb. Po statističnih podatkih so vinogradniki lani obdelovali 15.630 hektarjev vinogradov, kar je nekoliko manj kot leto prej, ko so obdelovali 15.839 hektarjev vinogradov. Leta 1991 pa je bilo v Sloveniji po statističnih podatkih še dobrih 20.000 hektarjev površin rodnih vinogradov.