Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo so pred štirimi leti začeli akcijo ljubiteljske znanosti o opažanjih progastega goža, ki je doma v slovenski Istri in ena najbolj redkih vrst plazilcev v Sloveniji. Odziv na akcijo je vsako leto večji in kaže, da ljudje kače spoštujejo, pa tudi iz leta v leto bolje poznajo.
ISTRSKA KAČA Z RDEČEGA SEZNAMA, KI SE JO IZPLAČA IMETI DOMA: Kako dobro jo poznate? (FOTO, VIDEO)
Koper
Progasti gož je največja v Sloveniji živeča nestrupena kača. Zraste tudi do dva metra in pol. Je pa tudi zelo plašna kača in so zato priložnosti, da bi jo videli, zelo redke. Za človeka je povsem nenevaren in koristen, saj se prehranjuje z mišmi in voluharji ter na ta način pomaga pridelek varovati pred škodljivci.
Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo so že četrtič organizirali akcijo ljubiteljske znanosti 'Ponovno se išče progasti gož'. Tudi letos so dobili nove zanimive podatke in opažanja v zvezi s kačo, ki ima najboljše pogoje za svoje življenje v slovenski Istri. Če so pred štirimi leti raziskovalci v prvi akciji prejeli 20 odzivov, jih je bilo letos že več kot 50.
"Letošnji odziv je bil še večji, saj smo prejeli več kot 50 opažanj različnih vrst kač iz vse Slovenije, med njimi pa je bilo prav tako (kot pred štirimi leti) pet opažanj progastega goža zabeleženih v slovenski Istri," pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Ob tem je zanimivo, da je s tega območja Nature 2000 večina podatkov, v primerjavi z letom 2020, z novih lokacij. "Velik odziv na akcijo kaže, da ljudje radi opazujemo naravo in njene prebivalce ter spoštujemo njihov življenjski prostor," dodajajo.
"Progasti gož je velik, a plašen plazilec, zato smo za pomoč pri opažanjih prosili prebivalce in obiskovalce slovenske Istre. Že pred štirimi leti nas je pozitivno presenetil velik odziv, saj do takrat nismo imeli veliko podatkov o njegovem pojavljanju. Letošnji odziv je bil še večji in med vsemi fotografijami in videoposnetki smo določili pet progastih gožev v Sloveniji. Veseli nas, da akcije ljubiteljske znanosti prispevajo k boljšemu poznavanju in spoštovanju teh živali med ljudmi," pravi raziskovalka pri projektu Alenka Žunič Kosi.
Poleg tega, da je velik in nestrupen, je progasti gož tudi dober plezalec in plavalec, čeprav relativno počasen. Na naraven način pomaga uravnavati populacijo škodljivcev in pomaga pri zatiranju malih glodavcev, kot so miši in voluharice. Mlajši progasti goži plenijo tudi žuželke. "Lahko si ga le želimo za soseda, saj je nestrupen in koristen prebivalec naših vrtov," izpostavljajo na inštitutu.
V Sloveniji živi 22 vrst plazilcev, vsi se uvrščajo med zavarovane vrste, od tega je enajst vrst kač. Na rdečem seznamu ogroženih vrst je tudi progasti gož.
Akcija poteka v Life integriranem projektu za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji, v organizaciji Nacionalnega inštituta za biologijo in Zavoda Štirna ter ob sodelovanju Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica in drugih projektnih partnerjev.
V okviru akcije 'Ponovno se išče progasti gož' so mimoidoče povprašali, ali poznajo progastega goža. Kaj so odgovorili, si lahko ogledate v spodnjem videoposnetku.