ISTRA PROTI 'CELINI': Tako se pravilno izgovori malvazija

Koper

Ko prebivalci Slovenije obiščejo Primorje, velikokrat besedo malvazija naglasijo drugače kot domačini. To marsikaterega domačina mogoče razjezi, zanimivo pa je, da na enak način malvazija izgovorijo tudi prebivalci hrvaškega dela Istre. Kako je torej pravilno? Za odgovor na vprašanje smo se obrnili na jezikoslovko, ki ji je problematika dobro poznana.

Malvazija je sorta bele vinske trte, ki uspeva predvsem v slovenskem Primorju, na Krasu in v Istri. Izvira iz Grčije, natančneje iz Peloponeza, in se je prek Italije razširila na Jadransko obalo.

Malvazija ima dolgo zgodovino, ki sega v antično Grčijo, kjer je sorta prvotno nastala na Peloponezu. Trta se je preko Beneške republike v srednjem veku razširila na jadransko obalo, še posebej v Istri in Dalmaciji. V tem obdobju je vino postalo priljubljeno med plemstvom in trgovci, zlasti v beneških pristaniščih, kjer so ga pogosto prodajali. Malvazija je skozi stoletja ohranila svoj ugled in je danes pomemben del vinske tradicije v Sredozemlju.

Kako pa besedo malvazija sploh izgovorimo? V slovenskem delu Istre o tem ni dvoma. Kamorkoli se boste obrnili, boste slišali besedo naglašeno na -i, torej malvazíja.

Nekoliko drugače pa je v preostalem delu Slovenije in tudi v hrvaškem delu Istre. Tam boste slišali naglas na drugi črki -a, kar pomeni malvázija.

Za razrešitev te dileme smo vprašali red. prof. dr. Vesno Mikolič, znanstveno svetnico in predstojnico Inštituta za jeziskoslovne študije na Znanstveno-raziskovalnem središču v Kopru, ki nam je takoj potrdila, da ji je problematika dobro poznana.

"Gre za to, da sta pri prevzetih besedah, ki se končujejo na -ija, zelo pogosto v rabi dva naglasa, zato sta tudi po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) obe naglasni dvojnici ustrezni, npr. eksplozíja, tudi eksplózija, inkluzíja in inklúzija, konfúzija in konfuzíja," je pojasnila.

dr. Vesna Mikolič

Pravi, da so takšne naglasne dvojnice nujne, "saj mora biti knjižni jezik kot pomemben narodnopovezovalni element sprejemljiv za čim širši krog ljudi."

"Tako kot pri imenih krajev tudi pri imenih za tradicionalne jedi in vina, ki so lahko tudi pomembna turistična kulinarična ponudba, pa je priporočljivo slediti izgovoru domačinov oziroma lokalnih pridelovalcev, zato ima v primeru besede malvazija naglas na -i, torej malvazíja, nedvomno prednost," je nadaljevala Mikolič in dodala, da bi bili dobro, če bi to upoštevali tudi drugi slovenski govorci in bi ta prednost bila vidna tudi v SSKJ.

Zaupala pa nam je še eno zanimivost izvora besede. "Po Slovenskem etimološkem slovarju je ime malvazija prevzeto iz italijanskega poimenovanja malvasia po kraju Malvasia (v novogrščini Monembasía) na jugu Peloponeza Grčiji, kjer so v srednjem veku pridelovali znamenito malvaško vino. Trto so od tam prinesli v dežele severnega Sredozemlja, ustno izročilo pa govori o malvaziji kot o izvorno kretskem vinu."

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
Ištrijan |  19 .09. 2024 ob  09: 00
@ pinkopalinko | 18 .09. 2024 ob 01: 25

Ma zakaj bi normalni ljudje sploh hodili v tiste čudne kraje, ki jih omenjaš?! Kaj šele se ubadali kako tam šrajajo?!
pinkopalinko |  18 .09. 2024 ob  01: 25
-1
seveda poliglot Sudomagodo na Štajerskem, v Prekmurju, Dolenjski, Notranjski, ipd. popolno pravilno izgovarja vsa imena njihovih najbolj zabačenih vasi in vseh njihovih vin, vkljućno s šmarnico. Ko je na Gorenjskem, je vsaka njegova druga beseda ejga.Ko na želi piti špric, na Štajerskem naroči brizganec. Praktično ga je nemogoče ločiti od klenih domačinov. Neke vrste moderni Zelig ali pa Leonardo di Caprio v filmu Catch me if you can.
SudoMaGodo |  17 .09. 2024 ob  19: 42
Kaj pa Ankaran z naglasom na prvem A namesto na zadnjem a, pa Portorož z naglasom na prvem o namesto na zadnjem... To je vse bastardizacija lokalnih imen, nnajbolj žalostno pa je, ko lokalci zaradi občutka, da zvenijo bolj fensi posvojijo take spakedranke.
pinkopalinko |  17 .09. 2024 ob  15: 10
-5
Evoo še en dokaz o enotnem istrskem narodu z enim jezikom in zaenkrat še brez enega vodje. Niti imena vina, ki se množično prideluje v Istri, ne izgovarjajo enako v slovenskem in hrvaškem delu Istre. Kaj šele vse ostalo., razen spakedranih izposojenk iz italijanščine. Sicer velecenjena doktorica za obcestne table ni povedala, kako to izgovarjajo istrski Italijani, ampak se mi zdi, datudi oni tako, kot Ljubljančani.
Pjero Shriba |  17 .09. 2024 ob  13: 33
15
Smo vedno tam.
Zaradi ignorance določenega števila prebivalcev Ljubljane, moramo brati te neumnosti.
Pa naj si že enkrat vzamejo čas, da se naučijo običajev in navad Istre.
Do leta 1945 je bila Ljubljana mesto daleč proč od vsega.
Danes pa si govorijo, da so neka "celina" "kontinent".
siviovcar |  17 .09. 2024 ob  09: 05
23
Ljubljančanom tko in tko vse ustreza sam ,da je po njihovo.
Mi ( jaz sigurno)) jemo kalamare in pijemo malvazíjo in imamo olivno olje!!!