Slovenski ribiči, ki se odpravijo v Piranski zaliv, se tudi v zadnjem času soočajo s "standardnimi" postopki, ko na kraj pridejo tako slovenski kot hrvaški organi, je pojasnil Radin. Zaenkrat večjih težav v smislu izpada prihodka od ulova nimajo, čeprav Radina skrbi, da bi hrvaški ribiči utegnili postaviti stoječe mreže, kar bi slovenskim močno otežilo delo.

Po zadnjih podatkih puljskega odvetnika Senjaka, ki zastopa slovenske ribiče v postopkih pred hrvaškimi organi, so proti slovenskim ribičem do zdaj izdali 138 prekrškovnih nalogov, s katerimi so jim izrekli denarne kazni v skupnem znesku okoli milijon kun (okoli 135.000 evrov). Je pa sodišče za prekrške po prejetih pritožbah naloge praktično razveljavilo. Poleg tega je hrvaška policija odstopila od dvanajstih predloženih nalogov, je dodal Senjak.

Po drugi strani še ni konec s sklicem narokov pred hrvaškimi sodišči. Kot je navedel puljski odvetnik, sodišče za prekrške za zdaj načrtuje dve razpravi za konec tega meseca, in sicer za eno pravno osebo iz Kopra.

Hrvaška ne spoštuje arbitraže, obe državi izrekata kazni

Arbitražno sodišče je 29. junija lani presodilo, da večina Piranskega zaliva pripada Sloveniji, določilo je tudi 2,5 navtične milje širok stik Slovenije z odprtim morjem. Slovenija je decembra lani začela izvajati razsodbo arbitražnega sodišča. Hrvaška, kot je znano, razsodbo zavrača. Obe državi sta začeli izrekati kazni za ribiče druge države zaradi kršitve meje in nedovoljenega ribolova.

Z zakonom o ribištvu se je Slovenija sicer zavezala, da bo zagotovila vso pravno pomoč slovenskim ribičem, zoper katere je pred organi Hrvaške uveden prekrškovni ali kazenski postopek kljub opravljanju te dejavnosti v skladu z arbitražno razsodbo. Obenem bo krila tudi stroške, ki bodo nastali v zvezi s pravno pomočjo in temi postopki.