Po poročanju portala Siol.net sta bili na ustavno sodišče vloženi dve ločeni ustavni pritožbi, povezani z afero Black Cube in domnevnim vplivom na marčne parlamentarne volitve. Pobudniki menijo, da bi lahko prišlo do posega v pravico do svobodnih in demokratičnih volitev ter zahtevajo ustavno presojo dogajanja.
GOLOB O AFERI BLACK CUBE: "Janša je za oblast pripravljen izdati tudi svojo državo" (VIDEO)
Slovenija

Eno od pritožb je vložil nekdanji minister za zdravje Dušan Keber, danes aktiven član civilne iniciative Glas ljudstva, skupaj s skupino 30 državljanov. Med podpisniki so številna znana imena iz javnega življenja, med njimi Bojana Leskovar, Rudi Rizman, Sanja Fidler, Leon Magdalenc, Blaž Rozman, Vesna Vuk Godina, Svetlana Makarovič, Spomenka Hribar, Janez Markeš, Svetlana Slapšak, Matjaž Hanžek, Vlado Miheljak, Slavko Splichal, Hajdeja Iglič, Vinko Möderndorfer, Darko Štrajn, Polona Jamnik, Boris A. Novak, Matej Šurc, Janez Jančar, Dragan Petrovec, Niko Toš, Bogomir Kovač, Dušan Plut, Boris Vezjak, Tamara Lah, Božo Repe in Slavoj Žižek.
Keber je pojasnil, da bo zaradi tehničnih razlogov na sami pritožbi uradno navedenih le osem podpisov, čeprav pobudo podpira 30 ljudi. Ob tem je poudaril, da po njihovem mnenju država ne sme prezreti domnevnih posegov v volilni proces.
Dejal je, da volitve niso zgolj tehnični postopek štetja glasov, temveč proces, v katerem volivci izražajo svoje osebno mnenje, zato je po njegovih besedah pomembno tudi vprašanje, ali so bili pogoji za odločanje pošteni in ustrezno zaščiteni.
Po navedbah, ki jih povzema Siol.net, Keber opozarja na javno znane okoliščine, ki naj bi kazale na možnost organiziranega in prikritega tujega vplivanja na slovenski demokratični proces. Poudaril je, da so te okoliščine po njihovem mnenju dovolj resne za ustavno presojo, ključno vprašanje pa je, ali bi lahko takšno vmešavanje zamajalo zaupanje volivcev.
Dodal je še, da mora država imeti pravni odgovor, če se pokaže, da je bil volilni proces prizadet, in da vprašanje domnevnega tujega vplivanja ne sme ostati zgolj tema neformalnih razprav. Pobudniki od ustavnega sodišča pričakujejo prednostno obravnavo zadeve ter pridobitev ustreznih podatkov.
Pri pripravi ustavne pritožbe jim je pomagal pravnik Rok Lampe, ki prav tako meni, da bi moralo ustavno sodišče primer obravnavati prednostno.
Ločeno ustavno pritožbo je vložil tudi raper Darko Nikolovski, ki je marca kandidiral za poslanca na listi Gibanja Svoboda. Pojasnil je, da se je za ta korak odločil, ker meni, da je bila kršena njegova ustavna pravica do svobodnih volitev.
Ob tem je dejal, da želi braniti domovino in pravno državo ter da pritožbo vlaga kot volivec oziroma nekdo, ki meni, da mu je bila kršena pravica do svobodnega odločanja na volitvah.
Nikolovski je poudaril, da pri tem ne gre za vprašanje politične delitve na leve in desne, ampak za temo, ki zadeva vse državljane. Izrazil je tudi upanje, da bo ustavno sodišče njegovi pritožbi ugodilo.
Če bi sodišče ugotovilo upravičenost pritožbe, predlaga razveljavitev zapisnika o ugotovitvi izida volitev, razveljavitev sklepa o potrditvi mandatov poslancev ter začasno zadržanje imenovanja predsednika vlade in vlade do dokončne odločitve.
Kot poroča Siol.net, so vložitev Nikolovskega podprli tudi v Gibanju Svoboda. Poslanka Lucija Tacer Perlin je poudarila, da s tem ne izpodbijajo volilnega rezultata, temveč želijo, da ustavno sodišče presodi, ali je bilo z domnevnim vmešavanjem tuje obveščevalne agencije poseženo v pravice volivcev.
Po njenih besedah Svoboda podpira demokratične postopke, ki krepijo suverenost države, in želi izkoristiti vse mehanizme za zaščito ustavnih pravic državljanov.
Poslanka Tereza Novak pa je dejala, da razume domnevno vmešavanje izraelskih obveščevalnih služb v slovenske volitve kot napad na demokracijo. Dodala je, da se je podobno dogajalo tudi drugod, med drugim v Franciji, ter ocenila, da si Slovenci zaslužijo več. Ob tem je izrazila podporo ustavni pobudi.
Rok za vložitev ustavne pritožbe se izteče v petek.
View this post on Instagram
Na dogajanje se je po vloženih pritožbah odzval tudi odhajajoči premier in predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob. Na družbenih omrežjih je zapisal, da bi se moral Janez Janša vprašati, ali ima pravico govoriti o suverenosti in državotvornosti.
Golob je dodal, da razkritja v aferi Black Cube po njegovem kažejo, da je Janša za oblast pripravljen izdati kogarkoli, tudi lastno državo.
They are welcome ????
— Janez Janša (@JJansaSDS) May 20, 2026
Če kdaj, potem je @strankaSDS danes daleč najbolj pripravljena tako na omenjeni “državni udar” globoke države kot na eventuelne nove volitve. #COB https://t.co/eDXm7Q3oQ9
Še pred vložitvijo ustavnih pritožb se je odzval tudi kandidat za mandatarja Janez Janša, ki je na omrežju X zapisal, da je stranka SDS pripravljena tako na domnevni državni udar globoke države kot tudi na morebitne nove volitve.
