Robert Golob

Kot je dejal Golob, nas medvojni dogodki na Osankarici vselej opominjajo, da svoboda ni samoumevna, da zahteva pogum postaviti se po robu močnejšemu, kar žal zahteva tudi žrtve, predvsem pa zahteva, da se nikoli ne predamo.

"Na Osankarici se ne zbiramo zaradi preteklosti same, zbiramo se zato, ker nas prav ta preteklost zavezuje, da ostanemo pokončni, branimo resnico, se upremo normalizaciji sovraštva in ohranimo takšno državo, ki bo vredna žrtev ljudi, ki so tukaj padli za našo svobodo," je dejal predsednik vlade ter poudaril pomen ene najsvetlejših, najbolj legendarnih in hkrati najbolj tragičnih strani slovenske zgodovine.

Padec Pohorskega bataljona je bil po Golobovih besedah velik udarec za odpor na Štajerskem, hkrati pa tudi neizmerna spodbuda, ki je upor še dodatno podžgala. Dodal je, da smo Slovenci po zaslugi partizanov osvobodili domovino in drugo svetovno vojno končali kot del protinacističnega zavezništva svobodnih narodov, ki so želeli postaviti nov svet brez sovraštva in vojn.

Ob tem je premier spomnil tudi na aktualne nemirne čase, ko je svet znova poln konfliktov, zatiranj in groženj, vojna pa divja nedaleč od nas. Opozoril je, da genocid v Gazi še vedno poteka, čeprav je izginil z naslovnic svetovnih medijev, obenem pa se nova žarišča konfliktov odpirajo v Latinski Ameriki in na Arktiki.

"Mednarodno pravo, ki je najbolj ščitilo narode, kot je slovenski, izgublja svoj pomen. Argument moči v mednarodnih odnosih oblikuje novo realnost. Vajeti številnih držav, tudi največjih in najmočnejših, držijo v rokah populistični in avtoritarni politiki, svet pa postaja vsak dan bolj nevaren. Tudi v Evropi je vzpon skrajne desnice vse bolj pereč problem. Vidimo ponoven dvig fašizma, simpatizerje nacizma, desne populiste, ki netijo sovraštvo, ter porast nasilja med mladimi in odraslimi. Slovenija še ostaja svoboden liberalni otok sredi razburkane Evrope, a tudi na naša vrata trkajo iste ideologije," je dejal.

Po njegovih besedah zato ni vseeno, kdo vodi Slovenijo. "Ni vseeno, ali oblast razume državo kot skupno dobro ali kot plen. Ni vseeno, ali spoštujemo zgodovino ali jo zanikamo. Niti najmanj ni vseeno, ali gradimo prihodnost na sovraštvu ali na solidarnosti in svobodi," je poudaril ter vprašal, kdo širi lažne novice, kdo iz zgodovine ustvarja prepire in delitve, kdo skruni spomenike, kdo znova riše svastike in kdo misli, da bo lahko širil sovraštvo zgolj zaradi oblasti.

Letošnje slovesnosti se je v sončni zimski kulisi udeležilo nekaj sto ljudi ter predstavniki države, med njimi podpredsednica državnega zbora Nataša Sukič, podpredsednica SD Andreja Katič ter nekateri koalicijski poslanci državnega zbora.

Predstavniki javnega in političnega življenja so položili vence pred spominsko obeležje padlim borcem Pohorskega bataljona. Ob predsedniku vlade so vence položili tudi župani in predstavniki okoliških občin, med drugim Slovenske Bistrice, Mestne občine Maribor, Ruš, Zreč, Oplotnice in Slovenskih Konjic. Organizator dogodka je vsako leto Zavod za kulturo Slovenska Bistrica v sodelovanju z bistriško občino.

Pohorski bataljon je bil ustanovljen 11. septembra 1942 v Dobrovljah na Pohorju. Sprva je štel 90 borcev, poveljeval pa mu je Rudolf Mede. Bataljon je izvedel številne akcije, 21. decembra 1942 pa se je umaknil proti Osankarici, kjer si je uredil zimski tabor.

V prvih dneh leta 1943 so nemške sile odkrile partizanski tabor, 8. januarja pa ga je obkolilo približno 2000 nemških vojakov. V boju je življenje izgubilo 69 borcev Pohorskega bataljona.