Najbolj vroča tema letošnje jeseni na ravni severnoprimorske regije je prav zagotovo usoda izgradnje Regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) v Stari Gori. Potem ko se je izkazalo, da Ajdovci niso najbolj prepričani, ali bi še sodelovali v projektu, se je projekt RCERO znašel na tankem ledu. Ajdovski župan, Marjan Poljšak, projektu očita predvsem predimenzioniranost, saj naj bi projekt temeljil na napačnih predpostavkah, koliko mešanih odpadkov naj bi se letno pravzaprav odlagalo na skupno odlagališče. Ker je v zraku pred finalnim odločanjem o usodi RCERA veliko neznank, smo se odločili, da stanje odpadkov preverimo na terenu. Tako smo se sredi preteklega tedna odpravili pogledat, kakšno je stanje odpadkov na območju delovanja Komunalno-stanovanjske družbe (KSD) Ajdovščina, ki skrbi za odvoz odpadkov ajdovske in vipavske občine.
FOTO: Od smetnjaka do odlagališča
Vipavska dolina
Z operativnim vodjo odvoza odpadkov, Andrejem Valičem, se dobiva v dopoldanskih urah in se zapeljeva do posamičnih ekoloških otokov. Teh je v Občini Ajdovščina in Vipava le nekaj manj kot 600. Da se otoki redno praznijo in vzdržujejo, na KSD Ajdovščina skrbi 15 zaposlenih. "Deset ljudi dela direktno na odvozu, ostali pa še na vzdrževanju in čiščenju infrastrukture ter seveda koordinaciji delovanja oddelka," nam pove Valič.
Ločijo polovico odpadkov
KSD Ajdovščina glede na težo trenutno zbere 50 % ločenih odpadkov; tu gre za papir, steklo, biološke odpadke, daleč največji delež ločenih odpadkov pa predstavlja zavržena embalaža. "Polovica odpadkov je še vedno mešanih in to je tudi maksimum, ki ga lahko dosežemo z mehkimi metodami vzpodbujanja ločevanja – da občane osveščamo, kako naj ločujejo in da jim z zagotavljanjem pravilne infrastrukture to tudi omogočimo," nam pove Valič in nadaljuje, da bi za povečanje tega odstotka morali uvesti tudi nadzor ter kaznovanje občanov, ki odpadkov ne ločujejo. Vseh odpadkov je na tem območju na mesec sicer približno 500 ton.
"Sicer naj povem, da se bo izvajala kontrola mešanih odpadkov. Hitro ugotovimo, kdo je 'packon', ki krši pravila igre. Žal pa lahko za enkrat ljudem le pošljemo prijazno povabilo, da pričnejo bolje ravnati z odpadki," je še dodal Valič.
Večina ljudi ločuje
S trenutnim stanjem ločevanja so na KSD Ajdovščina sicer zadovoljni. "Opažam, da večina ljudi ločuje dovolj dobro. Ljudje nas tudi ustavljajo na cesti in povprašujejo, kaj gre kam, kdaj bomo odvažali, da lahko pripeljejo nove, ločeno zbrane odpadke. Določene starostne skupine so zelo dojemljive za ločevanje, predvsem starejši," še pove Valič.
Kontejnerjev za kosovne odpadke ni več!
Eden večjih problemov, s katerim se trenutno srečujejo na KSD Ajdovščina, je, da ljudje v ekološke otoke odlagajo tudi kosovne odpadke. Valič zato opozarja, da je vsako gospodinjstvo upravičeno do odvoza dveh kubičnih metrov odpadkov letno in to brezplačno. "Na ta način odvoza kosovnih odpadkov smo šli zaradi tega, ker so včasih v kontejnerje ljudje metali vse možno. Dogajale so se tudi kraje in razkopavanje teh zabojnikov, ker so se v njih nahajale razne kovine. Ljudje nam trenutno puščajo kosovne odpadke v ekoloških otokih, ker niso obveščeni o novem sistemu ravnanja s temi odpadki." Valič zato opozarja vse občane Ajdovščine in Vipave, da za odvoz kosovnih odpadkov pokličejo na komunalo.
Težave zaradi burje
Ekološki otoki na območju delovanja KSD Ajdovščina so sicer precej specifični. Vsak zabojnik je pripet z verigo in vsak zabojnik ima zapiralo zaradi burje, ki piha v teh krajih. "Na Gori je tudi podobno, in sicer zaradi snežnih zametov. Burja nam povzroča precej težav. Vsi zabojniki morajo biti zapeti, kolesa zablokirana, pokrovi zaprti. Zabojnik, ki se odpelje z vetrom, lahko poškoduje avte in ostalo lastnino. Primera, da bi se poškodovali ljudje, na srečo še nismo imeli," nam neprijetnosti, ki jih povzroča burja, opiše Valič.
CERO Dolga Poljana
Za konec najinega ogleda sva se zapeljala še na CERO Dolga Poljana, ki je po besedah Valiča lokacijsko zelo dobro umeščen. Nahaja se približno na sredini območja, ki ga pokriva KSD Ajdovščina. "Tako se tovornjaki zapeljejo na rob območja in se do sredine, kjer je Dolga Poljana, ravno dobro napolnijo," je zaključil Valič, ki upa, da dolgopoljski CERO v prihodnosti ne bo služil zgolj kot pretovorna postaja.