Jikh, ki mu na spletu sledi več kot tri milijone ljudi, v svojem najnovejšem videu trdi, da so bila pravila na finančnih trgih spremenjena tako, da bodo skladi samodejno kupovali delnice velikih tehnoloških podjetij. Po njegovem mnenju bi lahko bili največji dobitniki tega procesa zgodnji vlagatelji v podjetja, povezana z umetno inteligenco.

V središču njegove analize je predvsem SpaceX Elona Muska, katerega vrednost ocenjujejo na približno 1,75 bilijona dolarjev. Jikh opozarja, da se položaj po njegovem mnenju razlikuje od preteklih velikih borznih debijev, saj naj bi SpaceX kljub visoki vrednosti lansko leto posloval z izgubo.

Spremembe pravil na NASDAQ-u

Jikh v videu trdi, da so spremembe pravil ameriške borze NASDAQ novim podjetjem omogočile hitrejšo vključitev v pomembne borzne indekse. Ko podjetje postane del takšnega indeksa, morajo številni skladi njegove delnice samodejno vključiti v svoje portfelje.

Po njegovih navedbah so bila spremenjena tudi nekatera pravila glede deleža delnic, ki morajo biti prosto dostopne vlagateljem. Jikh meni, da bi to lahko povzročilo dodatno povpraševanje po delnicah podjetij, katerih tržne vrednosti so že zdaj zelo visoke.

Za SpaceX-om naj bi po njegovih besedah na borzo v prihodnje lahko stopila tudi OpenAI in Anthropic.

Jikh trdi, da bodo zaradi sprememb pravil pokojninski in indeksni skladi prisiljeni kupovati delnice podjetij, povezanih z umetno inteligenco, ko bodo ta vstopila na borzo. Po njegovem mnenju bo s tem denar običajnih varčevalcev in prihodnjih upokojencev posredno financiral visoka vrednotenja podjetij, kot so SpaceX, OpenAI in Anthropic, ter zgodnjim vlagateljem omogočil unovčenje njihovih deležev.

So dobički umetne inteligence precenjeni?

Jikh trdi, da trenutni optimizem glede umetne inteligence morda ne temelji na dejanski donosnosti naložb. Pri tem se sklicuje na analize, ki po njegovih besedah kažejo na nizke ali celo negativne donose velikih tehnoloških podjetij od vlaganj v AI-infrastrukturo.

Po njegovem mnenju dodatno skrb vzbuja dejstvo, da tehnološki velikani vlagajo denar v AI-startupe, ti pa nato sredstva porabljajo za nakup računalniških storitev in infrastrukture prav pri teh istih podjetjih. Jikh meni, da lahko takšen model ustvarja izkrivljeno sliko dejanske dobičkonosnosti sektorja.

Negotovost zaradi geopolitičnih razmer

V videu opozarja tudi na širše gospodarske in geopolitične dejavnike, med drugim na razmere na energetskih trgih in možnost višjih cen nafte. Po njegovem mnenju bi to lahko vplivalo na inflacijo, obrestne mere in vrednotenja tehnoloških podjetij.

Zgodovina ponuja opozorila

Jikh trenutne razmere primerja z železniškim razcvetom v 19. stoletju in širjenjem optičnih omrežij v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Opozarja, da uspeh tehnologije sam po sebi ne zagotavlja uspeha vlagateljev. Po njegovem mnenju zgodovina pozna številne primere, ko so revolucionarne tehnologije spremenile svet, vlagatelji, ki so vstopili ob vrhuncu evforije, pa so utrpeli velike izgube.

"Obstaja velika razlika med tem, da tehnologija uspe, in tem, da uspejo vlagatelji," opozarja Jikh ter poziva ljudi, naj preverijo, kaj vsebujejo njihovi investicijski in pokojninski skladi.