Kaj bo v Kopru drugače, če boste izvoljeni za župana?  

Največja sprememba bo to, da bo Koper po štirih letih končno spet imel župana. Ne želim nikogar kritizirati, vendar smo danes v Kopru praktično brez župana in prepuščeni sami sebi. Spomnimo se časa epidemije covid-19, ki jo je župan v celoti presedel doma v "karanteni", namesto da bi sklical krizni štab MOK in pomagal svojim občankam in občanom lažje prebroditi krizo. Stranka Koper je naš je želela sklicati izredno sejo MOK, kjer bi za pomoč posameznikom, s.p.-jem, obrtnikom in podjetnikom, ki so se zaradi krize znašli v težavah, namenili vsaj nekaj sredstev in jim s tem olajšali posledice krize, vendar devetega podpisa občinske svetnice ali svetnika žal ni uspela dobiti.

Vsi so bili nerazumno nezainteresirani za kakršnokoli pomoč tistim, katerih interese naj bi v občinskem svetu predstavljali. Ljudje so bili podvrženi hudemu stresu, marsikdo je tudi poslovno propadel in ni zmogel niti preživljati sebe, kaj šele svoje družine. Ti ljudje so končali v nepreglednih vrstah pred Karitasom in Rdečim križem, saj se župan in občina nista odzivala klicem na pomoč. Neodzivanje na probleme je v tem mandatu nekaj povsem normalnega in vsakdanjega. Empatije s strani župana in vodstva MOK ni zaslediti.  

Torej bi lahko rekli, da se tudi drugi pereči problemi v MOK ne rešujejo ustrezno in pravočasno? 

Tako je. Dejstvo je, da se problemi v tem mandatu sploh ne rešujejo. Vse, kar je bilo potrebno rešiti že pred štirimi leti, je še danes nerešeno. Problemi so ostali, nakopičilo pa se jih je še mnogo novih. Tako ni rešen nov vodni vir za Slovensko Istro, prav tako ni rešena kanalizacijska infrastruktura na podeželju. Leta 2018 ni imelo pitne vode iz pipe le še 170 občank in občanov, danes, po štirih letih, je še vedno nimajo. V prihodnjem mandatu bomo poskrbeli tudi zanje. V tem mandatu se ni zgradilo niti enega samega neprofitnega najemniškega stanovanja, ni se pridobilo niti enega samega novega komunalnega priveza, ni se zgradila niti ena nova šola, prav tako nismo pridobili niti enega novega vrtca, ni se razširila bertoška vpadnica v štiripasovnico, ni se rešila poletna prometna gneča v Šalari in še in še bi lahko naštevali. 

Projekti, kot je na primer pokritje tržnice in nova avtobusna postaja, so v bistvu vaši projekti? 

To je res, je pa tudi res, da je bila realizacija teh projektov mišljena že takoj v letu 2019, tako pa se je vse skupaj brez potrebe vleklo skozi vsa štiri leta, naredilo slabše in za to porabilo veliko več našega skupnega denarja. Konkretno, rok za dokončanje nove avtobusne postaja je bil določen do sezone 2019, odprla se je šele sedaj z dobrimi tremi leti zamika, s premajhnimi prostori v notranjosti, pa še streha pušča. Za pokritje tržnice smo imeli pripravljene tri variante, ki so bile vsaj po mojem mnenju boljše in lepše od sedanje. Ker je tržnica praktično zaprta z vseh strani, zrak ne bo krožil, nastala bo topla greda, kar so nam strokovnjaki izračunali. In zato se za izvedbo tega projekta nismo odločili.

Poleti nas čaka velik problem, kako omogočiti pod to streho branjevkam in obiskovalcem še znosne razmere. Ne bo enostavno. V prejšnjem mandatu smo prav zaradi omenjenih problemov planirali pokrito tržnico na mestu, kjer so zdaj taksisti, in popolno obnovo odkrite tržnice. V Ljubljani je največja odkrita tržnica v Sloveniji in Jankoviću ne pade na pamet, da bi jo pokrival. Zraven imajo pokrito tržnico in podobno rešitev s precej večjo pokrito tržnico smo načrtovali tudi mi. S projektom bomo nadaljevali in zgradili podzemno garažno hišo, zgoraj pokrito tržnico v sredini objekta, okrog pa trgovine, ki nam jih na Pristaniški ulici primanjkuje.   

Kateri projekt, ki se je uresničil v zadnjih štirih letih, je originalen projekt aktualnega župana oziroma njegove ekipe? 

Ja, eden je pa res. To je garažna hiša Sonce za objektom Barka, kjer so zgradili nepotrebno, grdo in to še celo zunanjo garažno hišo, s katero so uničili okoli 40.000 kvadratnih metrov stavbnega zemljišča ob starem mestnem jedru. To zemljišče bi nam še kako prav prišlo za razvoj petzvezdničnega turizma z veliko dodano vrednostjo, ki bi izredno blagodejno vplivalo na prihodke naših občank in občanov. Omeniti moram še eno neracionalno odločitev sedanje občinske oblasti, ki je ukazala do tal porušiti osnovno šolo na Škofijah in na njenem mestu zgraditi novo, čeprav so javno govorili in obljubljali, da bodo objekt, kjer je bila stara šola, obdržali in naredili novo osnovno šolo na sosednji lokaciji nad njo. V obstoječo osnovno šolo je bilo v prejšnjih letih vloženih kar nekaj javnih sredstev, obnovilo se je nekaj učilnic, knjižnico, telovadnico ter jo povezalo s sosednjo športno dvorano. 

Pridobili smo tudi nepovratna evropska sredstva za popolno energetsko sanacijo preostalega dela šole, kjer smo načrtovali dograditev. Po teh posegih bi bila šola ena najlepših v naši občini. Namesto, da bi nova oblast obdržala ta objekt, tudi če v njem ni več želela videti šole, bi ga lahko vsaj namenila kraju, saj Škofije nujno potrebujejo dodatne prostore za razne klube, društva, enoto zdravstvenega doma … Vse bi bilo boljše, kot pa ga enostavno zrušiti. Za novo podeželsko šolo brez nove športne dvorane se bo porabilo okoli 26 milijonov evrov, kar pomeni, da bo to najdražja osnovna šola na svetu. Samo za primerjavo in v razmislek: za celoten kompleks hotela Kempinski sredi Portoroža je novi lastnik plačal 23 milijonov evrov. Za novo šolo v Sv. Antonu, vključno z novo veliko telovadnico z ogrevanim podom, je MOK v prejšnjem mandatu porabila 7 milijonov evrov.  

Omenili ste problem vodooskrbe. Kako ga boste reševali? 

Ta problem je pereč in ima zelo dolgo brado, izključni krivec za to pa je seveda država oziroma vsakokratne vlade, tako leve kot desne, ki nikoli niso imele razumevanja za Obalo. V času pred mojim županovanjem smo bili priča redukciji vode na Obali praktično vsako poletno sezono. Ko sem postal župan konec leta 2002, redukcij vode na Obali nismo poznali več, saj smo se uspeli dogovoriti in podpisati pogodbo s sosednjo Istro za zagotovitev dodatnih količin vode, in sicer 80 litrov na sekundo iz njihovega vodnega zajetja. Situacija danes je sledeča: vsako leto je struga reke Rižane v poletnem času presušena, tako je bilo seveda tudi letos. Vendar količine vode smo v poletnem času na Obali imeli ravno toliko kot lani, poraba pa ravno tako ni bila prav nič večja kot lani, saj se od lani do letos ni zgradil noben nov hotel in nismo pridobili nobenega golf igrišča ali kakšnega drugega objekta, ki bi bil velik potrošnik vode. 

Na razpolago smo imeli 100 litrov vode na sekundo iz Kraškega vodovoda, 80 litrov na sekundo iz zajema na Hrvaškem, okoli 30 litrov na sekundo iz dveh črpališč na hrvaški strani Sečovelj v Bužinih in Gabrijelih, ki so v lasti RVK, in 200 litrov na sekundo iz podtalnice reke Rižane, kot vsako leto. Ponoči je poraba vode minimalna, tako da se vse rezervoarje lahko polni ponoči in služijo kot rezerva za potrebe morebitnih dnevnih večjih porab ob določenih urah. Torej razlogov za preplah ni bilo. Res pa je, da se v Hrvaški Istri turizem naglo razvija, zato tudi potreba po vodi tam v poletnih mesecih narašča in prav lahko se zgodi, da nam čez nekaj let ne bodo več mogli dostaviti dogovorjenih količin vode.   

Zato je pridobitev novega vodne vira za Slovensko Istro nujna naloga za naslednji mandat. Rešitev vidim v povezavi med Kraškim vodovodom in vodovodom v Ilirski Bistrici, ki bi ju povezali z našo vodarno v Cepkih z novimi, večjimi cevmi. Podobno rešitev smo že imeli pred leti v času ministra za okolje in prostor Roka Žarnića (Desus), za katero je bilo pridobljenih 50 milijonov evrov nepovratnih sredstev, ki jih pa zaradi pomanjkanja časa in nepripravljenosti države, da bi sprejela DPN (državni prostorski načrt) za ta projekt, nismo utegnili počrpati pravočasno. Država oziroma nov minister za okolje in prostor Dejan Židan (SD) nam ni hotel podaljšati tega roka in je raje ta nepovratna evropska sredstva preusmeril v njegove rojstne kraje v Prekmurje z obljubo, da bo uredil novih 50 milijonov nepovratnih sredstev že takoj v naslednjem letu. Vendar iz tega ni bilo nič. Ostaja nam le dejstvo, da se bo morala Slovenska Istra še naprej boriti sama zase, kot doslej za vsako stvar in prisiliti uradno Ljubljano, da nam končno da tisto, kar nam že po ustavi tudi pripada.  

Boris Popovič s tržaškim županom Robertom Dipiazzo in regijskim ministrom za okolje in energetiko Furlanije-Julijske krajine Fabiom Scoccimarro.

Obljubljate rešitev stanovanjske problematike. Kako boste to dosegli? 

Če bi dobil še peti mandat pred štirimi leti, bi že oktobra 2019 bilo vseljenih 195 koprskih družin v nova neprofitna stanovanja nad Dolinsko ulico. Zanje smo pridobili tudi nepovratna evropska sredstva, vendar se je gradnja teh stanovanj žal začela šele zdaj, pred volitvami, torej z zamikom skoraj štirih let. Pa še teh naj bi bilo zdaj samo še 165, saj je župan zahteval, da se zniža najvišji stolpič za tri nadstropja oziroma zmanjša za 30 stanovanj. Kar je še huje, od vseh teh stanovanj jih je po novem Koprčankam in Koprčanom namenjenih le še 70, ostala najemniška stanovanja so namenjena tudi (ali zlasti) ne-Koprčanom.

To se bo po volitvah seveda takoj spremenilo, vsa nova stanovanja bomo namenili izključno domačinom. Takoj po volitvah bomo pričeli z urejanjem dokumentacije in pridobitvijo gradbenega dovoljenja za novih 400 neprofitnih najemniških, neprofitnih prodajnih in oskrbovanih stanovanj, ki jih bomo zgradili pod Dolinsko cesto ob trgovini Hofer na zemljišču, ki smo ga zelo ugodno kupili od podjetja Mercur v stečaju. Vseh teh cca. 600 stanovanj se bodo naši občanke in občani veselili še v tem novem mandatu. Z novim OPN bomo spremenili namembnost zemljišč za sosesko Lantana v Olmu, kjer bomo dobili nove površine za nova neprofitna najemniška in neprofitna prodajna stanovanja, ki jih bomo potrebovali v prihodnje.   

Razgledni stolp s povezavo na Markovec je prav tako aktualen. Boste s tem projektom nadaljevali?  

Seveda. Ta projekt je naletel na zelo veliko odobravanje krajank in krajanov, še posebej seveda tistih, ki živijo na Markovcu, Za Gradom in v Žusterni. Le-tem bo znatno olajšal pristop do morja, promenad, kolesarskih stez in do mesta. Tudi okolje nam bo z realizacijo tega projekta hvaležno, saj se bo raba avtomobilov na tem območju bistveno zmanjšala. Razgledni stolp bo seveda pomembna turistična atrakcija Kopra, ki bo ustvarjala zelo lep prihodek in nas postavila na znatno pomembnejše mesto na turističnem zemljevidu sveta. Za ta projekt smo imeli že zagotovljena nepovratna evropska sredstva, ki pa jih je aktualni župan žal preusmeril v nepotrebno zunanjo garažno hišo, ki sem jo že omenil. S tem smo izgubili zelo lepo in pomembno priložnost ter štiri leta velike turistične rasti, ki bi jo ta investicija nedvomno spodbudila. S tem projektom vsekakor bomo nadaljevali.  

Koprska plaža je vaša ideja. Kdaj bo dokončana in kako? 

Ureditev celotne plaže med Badaševico in Žusterno smo imeli načrtovano za sezono 2019, prav tako smo imeli v načrtih ureditev nove plaže med Žusterno in Izolo. Tako imenovani 'park ob vodi', ki je zrasel v tem mandatu, bomo takoj spremenili v ugledno in urejeno plažo z vsemi varnostnimi elementi in uporabnim dovoljenjem. Tak način izigravanja zakonov, kot si ga je dovolila sedanja oblast, ki novo plažo imenuje kar 'park ob vodi', ni dopusten in ga ne bomo več dovolili. Postala bo najlepša, najbolj urejena, najbolj uporabna in najčistejša plaža, na katero se bodo prihajali kopat tudi domačini iz Dubrovnika, kot sem že večkrat povedal že pred prejšnjimi volitvami.   

Kako se boste lotili novega občinskega prostorskega načrta? 

Problem občinskega prostorskega načrta je bil in je še vedno izjemno aktualen. Sedanja občinska oblast je na volitvah obljubljala vsem vse, na koncu pa se je ugotovilo, da so občanke in občani iz predlaganega OPN-ja popolnoma izviseli. Ta predlagani OPN je bil pripravljen izrecno za namene in v korist določene elite, ki podpira sedajo oblast, na čelu z enim posameznikom, ki je kupoval hektarje in hektarje kmetijskih zemljišč od domačinov po ceni 10 do 15 evrov na kvadratni meter, saj je točno vedel, katera kmetijska zemljišča bodo spremenjena v stavbna, medtem ko domačini seveda tega niso mogli vedeti. Ob razgrnitvi tega OPN pa so le-ti sprevideli goljufijo in skupaj z že tako razjarjenimi domačini v KS Bertoki ustanovili civilno iniciativo in uspeli to lopovščino tudi ustaviti. Prišlo je tako daleč, da so na zboru krajanov izglasovali pobudo za osamosvojitev oziroma odcepitev od MOK, v kolikor bo ta dokument sprejet.

Ob tej priložnosti moram domačinom čestitati za njihov pogum in zbranost ob vsej benevolentnosti medijev do dosedanje oblasti in posledično pomanjkanja obveščenosti in kritičnega obravnavanja. Za vse tiste, ki se sprašujete, zakaj nismo OPN sprejeli že v času mojega županovanja, naj povem, da se OPN sprejema zelo poredko, na vsakih 20, 30 ali več let, stane pa več kot tri milijone evrov. Mi smo se seveda strinjali z zahtevo velikega števila domačinov, ki bi radi na svojih kmetijskih zemljiščih tik ob lastnih hišah spremenili manjši del le-teh v stavbna, saj so otroci ali vnuki zrasli in imajo zato prostorsko stisko. Težava je bila le v tem, da nam vsakokratna oblast (beri: vlada – tako leva kot desna) nikakor ne vrne odvzetih stavbnih zemljišč za potrebe ustanovitve narodnega parka Škocjanski zatok, kjer smo bili ob kar milijon in pol kvadratnih metrov stavbnih zemljišč, ki nam bi jih morala država povrniti v obliki kmetijskih zemljišč, ki jih ima na območju MOK in ki bi jih s tem dokumentom (OPN) spremenili v stavbna. Pridobitev teh zemljišč in sprejetje OPN-ja, seveda strogo v korist občank in občanov ter v korist MOK, nam bo prioriteta v novem mandatu.  

Omenjate tudi Koper kot znanstveno središče. S čim boste to spodbujali? 

Danes daje mladost Kopru Univerza. Če je ne bi bilo, bi bilo mesto mrtvo. Univerzi je treba izboljšati pogoje za delo, da pride k nam še več mladih, urediti je potrebno odnose z državo, da omogoči nove študentske domove. Oblikovali bomo nov tehnološki park, ki smo ga že imeli v načrtu. Ta projekt je treba obnoviti, privabiti mlade vrhunsko izobražene kadre, ki bodo prispevali k razvoju občine, da postanemo tudi prepoznavno znanstveno središče. V ta namen že imamo pripravljen Zakon o pristaniškem mestu, ki ga bomo predlagali vladi kot tretji poseben zakon. Zdaj imamo Zakon za Prekmurje in za Ljubljano, zaradi česar dobivajo posebna sredstva, mi pa smo prepričani, da si tak poseben status zasluži tudi Koper. V zakonu predlagamo socialno kapico kot pilotni projekt, kjer bi preverili učinkovitost tega v praksi. Tako bi oblikovali okolje, prijazno za strokovnjake z najvišjimi plačami in vrhunskim znanjem, ki bi prišli v Koper delat na različnih znanstvenih in razvojnih projektih. S tem bi tudi naši mladi dobili inspiracijo za študij, znanstveno delo, inovativnost, uspešne zgodbe. Čaka nas torej ogromno dela. 
  
Kaj bodo prve tri poteze, ki jih boste naredili, če se vrnete na Verdijevo?  

Na občino bomo prišli z veliko dobre volje, energije in zagnanosti, skupaj z zaposlenimi bomo zavihali rokave, kajti čaka nas resnično zelo veliko dela. Takoj bom sklical sestanek z direktorji javnih podjetij in zavodov, kjer se bomo dogovorili o prioritetah. In seveda bomo takoj očistili celotno občino in posebej tudi Koper, ki je postal zanemarjen, zanikrn in umazan. Že prvi dan se bomo z vodstvom Marjetice dogovoril, kako pristopiti k čiščenju, da bo MOK spet postala najčistejša občina v Sloveniji in tudi širše. 

Za konec, lahko v dveh stavkih nagovorite volivke in volivce, zakaj bi glasovali za vas?  

Zato, ker smo po štirih letih občanke in občani MOK jasno ugotovili, da se nam je razvoj ustavil in smo že v primerjavi s sosednjim Trstom in sosednjo Hrvaško Istro zelo nazadovali v vseh pogledih. Ta nerazvoj najbolj občutijo naši mladi, ki so sedaj povsem pozabljeni, saj se nimajo kam dati in so brez perspektive, saj se nova delovna mesta že dolgo ne odpirajo več, še manj pa jih je načrtovanih. To je seveda nedopustno in tudi to bomo spremenili. 

Če boste izvoljeni, boste prevzeli vodenje občine v času, ko se obetajo precej krizni časi. Ste na to pripravljeni? 

Sem edini kandidat za župana in Koper je naš je edina stranka, ki kandidira v občinski svet, ki imamo v svojem programu poleg plana A (beri: normalen razvojni program za naslednja štiri leta) tudi plan B. Plan B je rezervi plan, ki upošteva pretečo energetsko, pa morda še katero drugo krizo, ki se mimogrede lahko pojavi zaradi vojne, ki se bije v naši bližini. MOK bo v prvi vrsti poskrbela za svoje občanke in občane in če bo potrebno z izdatno finančno pomočjo dosegla, da v naši občini nihče ne bo ne lačen ne žejen in ga tudi zeblo ne bo. Mačehovski odnos MOK, ki smo mu bili priča med epidemijo v škodo najranljivejših občank in občanov, se ne sme nikoli več ponoviti.