Poslanska skupina SNS je namreč pripravila predlog novele zakona o praznikih in dela prostih dnevnih, po kateri bi kot državni praznik, ki pa ne bi bil dela prost dan, uvedli 13. maj v spomin na prvi spopad z agresorjem na slovenskih tleh. Z njim bi se spomnili 13. maja 1941, ko so se trije vodilni tigrovci na Mali gori pri Ribnici spopadli z italijansko vojsko.

A v društvu, kjer si sicer prizadevajo za praznik, ki bi spomnil na prve antifašiste v Evropi, menijo, da 13. maj nima prave zgodovinske podlage. Novi praznik bi bilo po njihovem mnenju, ki so ga poslancem že posredovali v odprtem pismu sredi marca, bolj smiselno povezati s 6. septembrom 1930, ko so bili ustreljeni obsojeni bazoviški junaki.

Ti so bili prve kolektivne žrtve v neenakem boju proti fašizmu, so predstavniki društva povedali na pogovoru s predsednikom DZ. Navzoča sta bila tudi nekdanji predsednik društva Savin Jogan in članica upravnega odbora društva Jadranka Šturm Kocjan, so sporočili iz DZ.

Društvo Tigr Primorske je nevladna organizacija, ki neguje tradicije in spomin na protifašistični boj primorskih Slovencev v obdobju med obema svetovnima vojnama, so še zapisali.