Podnebne spremembe na različne načine neuravnovešajo ekosisteme na Zemlji, kar ima pogosto dramatične posledice. Številne rastline in živali so že prizadete. Presenetljivo pa je, da imamo kljub temu še vedno slabo razumevanje vplivov podnebnih sprememb, katere so konkretne grožnje in kako bodo videti dejanske posledice. 

Konzorcij 45 raziskovalcev iz 17 držav, v katerem je sodelovala tudi Anamarija Žagar iz Nacionalnega inštituta za biologijo, se je zdaj približala odgovoru na to vprašanje v raziskavi, objavljeni v reviji Nature Communications. Potrdili so hipotezo, da bodo v Evropi največje posledice najverjetneje utrpele vrste, ki so prilagojene na hladnejša in bolj vlažna okolja.

To bo prizadelo kuščarice v mnogih evropskih regijah. Anamarija Žagar, raziskovalka na Oddelku za raziskave ekosistemov in organizmov na Nacionalnem inštitutu za biologijo, opozarja: "V Sloveniji živita dve vrsti kuščaric, ki sta prilagojeni hladnemu in vlažnemu okolju. Velebitska kuščarica, ki živi v alpskem in dinarskem gorskem območju, in živorodna kuščarica, značilna za gore, kot tudi nižinska močvirja. Glede na našo raziskavo bodo podnebne spremembe verjetno najbolj prizadele obe vrsti."

"Še pomembneje je, da naši rezultati kažejo, da bi podobni procesi lahko negativno vplivali tudi na druge vrste ektotermnih organizmov (ki nimajo stalne telesne temperature). Slovenija velja za vročo točko biodiverzitete v evropskem merilu in tako naše ohranjeno okolje predstavlja pomemben habitat številnim vrstam. Med njimi so mnoge specializirane tudi za življenje v hladnem in vlažnem gorskem svetu. Te vrste bodo kmalu izginile, če ne bomo kmalu okrepili svojih prizadevanj za ublažitev podnebnih sprememb. Takšna nepopravljiva izguba biotske raznovrstnosti pa bo lahko imela nepredvidljive posledice za celoten ekosistem in uravnavanje ravnovesja v naravi," še dodaja Žagarjeva.