FAO z letošnjim geslom opozarja na dve ključni težavi na prehranskem področju: debelost in naraščajočo lakoto v svetu. Z debelostjo se spopada več kot 670 milijonov odraslih in 120 milijonov mladih, starih med pet in 19 let, več kot 40 milijonov otrok do petih let pa ima prekomerno težo, medtem pa je na svetu več kot 820 milijonov lačnih in kronično podhranjenih.

Debelost in druge oblike neprimernega hranjenja prizadenejo skoraj enega človeka od treh ljudi, projekcije pa kažejo, da se bo ta številka do leta 2025 povzpela na enega od dveh.

Prekomerna teža in debelost pomenita večje tveganje za nenalezljive (kronične) bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa dve, visok krvni tlak, infarkt in nekatere vrste raka. Za zdravljenje bolezni, povezanih s prekomerno težo in debelostjo, se vsako leto po navedbah FAO nameni več kot 2000 milijard dolarjev.

Medtem ko se število lačnih in ljudi, ki se soočajo s prekomerno težo in debelostjo, povečuje, pa se na svetu vsak dan zavrže tudi na stotine ton hrane. V EU se po pojasnilih kmetijskega ministrstva letno zavrže približno 88 milijonov ton hrane, kar predstavlja približno 20 odstotkov vse proizvedene hrane, s tem povezani stroški pa so ocenjeni na 143 milijard evrov.

V Sloveniji je bilo leta 2017 po podatkih statističnega urada zavržene okoli 131.000 ton hrane oz. 64 kilogramov na prebivalca. V državi od leta 2013 poteka projekt Donirana hrana, ki ga izvaja Zveza lions klubov Slovenije, koordinira pa kmetijsko ministrstvo. V okviru tega projekta na letni ravni razdelijo preko 400 ton hrane, ki jo donirajo trgovine.

Nevladna organizacija Ekologi brez meja je ob dnevu hrane poudarila, da je zmanjševanje količin zavržene hrane tretji najbolj ključen ukrep za blaženje učinkov podnebnih sprememb. Kot so pojasnili, zadnje poročilo Mednarodnega foruma o podnebnih spremembah navaja, da odpadna hrana predstavlja desetino emisij toplogrednih plinov. "Če bi bila odpadna hrana država, bi bila tako tretja največja povzročiteljica emisij," so poudarili in pozvali k odgovornemu ravnanju s hrano.

Čebelarska zveza Slovenije pa je medtem spomnila, da je pridelava tretjine svetovne hrane odvisna od opraševanja žuželk, med temi so najpomembnejše čebele. "Čebelam kot najpomembnejšim opraševalkam se lahko zahvalimo za raznovrstnost v naravi in obstoj mnogih kulturnih rastlin ter tako raznovrstnost v naši prehrani," so izpostavili.

Svetovni dan hrane bodo z različnimi dogodki obeležili v več kot 150 državah. V Sloveniji ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj z zdravstveno fakulteto, Evropskim centrom za mir in razvoj in Evropsko mrežo za živilsko tehnologijo organizira posvet, v avli ministrstva pa jesensko tržnico, na kateri bodo ponudbo predstavljale kmetije iz različnih krajev Slovenije.