Prebolevanje covida-19 je povezano s povečanim tveganjem za nastanek krvnih strdkov, je povedala kardiologinja Nina Vene Klun. Najbolj ogroženi so tisti bolniki s covidom-19, ki jih zdravijo v intenzivnih enotah. Tam lahko po njenih besedah vensko trombozo utrpi do 50 odstotkov bolnikov. Ogroženi so tudi drugi covidni bolniki v bolnišnicah, ki sicer ne potrebujejo intenzivnega zdravljenja. Vsi ti bolniki zato redno dobivajo zdravila za preprečevanje nastajanja venskih strdkov.

Tisti covidni bolniki, ki ne potrebujejo bolnišničnega zdravljenja, so praviloma manj ogroženi, kljub temu pa se pri kakšnem zgodi, da tudi po tednu, dveh po preboleli okužbi utrpi vensko trombozo ali pljučno embolijo. Zato je pomembno, da so v obdobju po preboleli okužbi pozorni na znake, kot so oteklina nog, težko in boleče dihanje, bolečine v prsnem košu, krvav izpljunek in podobno, je poudarila kardiologinja.

Pri covidnih bolnikih, ki jih zdravijo v intenzivnih enotah, po besedah infektologinje Mateje Logar zelo aktivno iščejo strdke, zato jim dvakrat tedensko z ultrazvokom pregledajo velike vene. Hkrati so v stalnem stiku so zdravniki na kliničnem oddelku za žilne bolezni, ki spremljajo bolnike in s katerimi se dogovarjajo za najbolj optimalno zdravljenje. Po besedah Logarje je namreč treba vedeti, da se ob preprečevanju krvnih strdkov na drugi strani povečuje možnost zapletov v smislu krvavitev.

Sicer pa je tudi pri bolnikih, ki prebolevajo katerekoli druge okužbe, tveganje za nastanek krvnih strdkov povečano, ker že sama okužba predstavlja dejavnik tveganja. Hkrati bolniki, kadar so zelo bolni, večji del dneva preležijo v bolniški postelji, kar pomeni še dodatno tveganje, je izpostavila Logarjeva.

Sprožilni dejavniki za nastanek krvnih strdkov pa so tudi operacije, poškodbe, močne imobilizacije in nekatera obolenja, je dodal specialist družinske medicine v Zdravstvenem domu Ptuj Andrej Lazar.

Še posebej so, še nekaj časa po operaciji, po besedah Vene Klunove ogroženi bolniki, ki so bili operirani v medenici in spodnjih udih. Zato jim predpišejo zdravila, tudi pri njih pa je pomembno, da so pozorni na klinične znake venske tromboze in da v primeru pojava znakov dovolj hitro poiščejo pomoč. Sicer pa se tromboza pojavlja tudi pri okoli 30 odstotkih ljudi, ki nimajo nobenih od omenjenih dejavnikov tveganja, je povedala.

S cepljenjem proti covidu-19 po besedah Logarjeve nimajo nobene povezave strdki, ki nastajajo v globokih venah in posledično povzročajo globoko vensko trombozo in pljučno embolijo. "Tukaj je verjetnost, da bomo dobili krvni strdek, enaka ali smo ali nismo cepljeni," je dejala.

Drugo pa so t. i. imunske motnje, ki spremenijo krvne ploščice oz. trombocite. V tem primeru pa gre za to, da se ti trombociti naenkrat začnejo zbirati v skupke, ker izražajo svoje antigenske lastnosti, ki jih sicer ne bi izrazili. In ker se združujejo v skupke, lahko zamašijo žilo, po drugi strani pa lahko na drugem mestu pride do krvavitve.

"Tukaj pa so ugotovili povezavo med cepljenjem in pojavom teh neželenih učinkov. Po trenutno zbranih podatkih se ocenjuje, da se ta neželeni učinek pojavi približno pri štirih od milijona cepljenih. Se pravi še vedno zelo zelo redko. To je stvar, na katero moramo misliti in na katero morajo biti osebe, ki se gredo cepit, opozorjene," pa je v zvezi s cepljenjem dejala Logarjeva. Večinoma se to pojavlja pri mlajših, pogosteje so prizadete ženske.

Cepljeni proti covidu-19 naj bodo po besedah Logarjeve po cepljenju pozorni na izrazit glavobol, ki ne mine v 48 urah ali se izrazito stopnjuje. V tem primeru je treba čim prej poiskati zdravniško pomoč. Prav tako, če se pojavi bolečina ali oteklina predvsem v spodnjih okončinah, če se pojavijo hujše bolečine v trebuhu ali modrice po koži.

Glede preprečevanja tromboz pa so omenjeni zdravniki, pa tudi bolnik Omar Osmič, v današnjem spletnem pogovoru STAkluba na splošno poudarili pomen zdravega načina življenja. Pri tistih, ki že imajo izraženo bolezen, pa je po Lazarjevih besedah ključnega pomena, da bolezen ne napreduje, terapija s povoji in kompresijskimi nogavicami.