Cigler Kralj je danes na seji odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide povedal, da bo tudi osmi protikoronski zakon uveljavil ukrepe za ohranitev delovnih mest, torej za trg dela in pomoč gospodarstvu. Posebej je izpostavil še skrb za starejše.

Subvencioniranje čakanja na delo, s katerim država pomaga podjetjem že od prve razglasitve epidemije lani spomladi, se bo po predlogu podaljšalo do konca aprila. Nato ga bo lahko vlada v skladu z osmim protikoronskim zakonom še dvakrat podaljšala za po mesec dni, je povedal.

Ukrep bo veljal za vse delodajalce, registrirane do 31. decembra 2020, ki so jim prihodki zaradi epidemije upadli za več kot 20 odstotkov, ob čemer je minister kot novost izpostavil določbo, po kateri bo država tistim, ki ne morejo poslovati zaradi vladnih odlokov, krila stroške v zvezi z zaposlenimi na čakanju na delo doma v celoti, torej bruto bruto.

Minimalna plača se je z letošnjim januarjem zvišala, kar se zdi ministru prav, a ker to pomeni breme za delodajalce, jim ga bo del začasno pomagala nositi država. Če delavec ne dosega minimalne plače, je v prvi polovici leta predvidena subvencija v višini 50 evrov, v drugi polovici leta pa se bo delodajalce razbremenilo pri plačilu prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju je povedal.

Janez Cigler Kralj

Predlog osmega protikoronskega zakona odpravlja tudi neenakost med delavci, ki zaradi izplačil nagrad za poslovno uspešnost s plačo za december niso bili upravičeni do kriznega dodatka v višini 200 evrov. "Izplačilo kriznega dodatka vežemo na plačo v novembru," je pojasnil Cigler Kralj. Tokrat je predvidena tudi globa za delodajalce, ki kriznega dodatka ne bi izplačali.

Širi se tudi krog upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka iz sedmega protikoronskega zakona, in sicer na polnoletne dijake ter študente, ki se izobražujejo v tujini, pa tudi na prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, ter na vojne veterane in vojne invalide.

Do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 150 evrov bodo zdaj upravičeni tudi brezposelni, ki so delo izgubili po lanskem 12. marcu.

Skrajšani delovni čas pa bo država subvencionirala tudi kmetijam, ki zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

Iz petega protikoronskega zakona, sprejetega oktobra lani, se še vse do konca leta 2021 podaljšuje določba, da lahko vsi zaposleni koristijo tri dni bolniške odsotnosti brez potrdila osebnega zdravnika.

Za tri mesece, večinoma do konca junija, se podaljšuje tudi pomoč izvajalcem prevoza potnikov v cestnem in železniškem prometu, kot tudi izvajalcem šolskih prevozov in občasnih prevozov s kombiji. Dodatna sredstva pa se zagotavlja Rdečemu križu in Slovenski karitas, je še povedal Cigler Kralj.

Opozoril je tudi na celovito skrb za starejše. Ti po preboleli bolezni pogosto potrebujejo še dodatno bolnišnično zdravljenje in za tiste, ki jih ni mogoče odpustiti v domače okolje, predlog zakona prinaša podaljšano obravnavo, zdravstveno nego, fizioterapijo in delovno terapijo, je dejal.

Vrednost ukrepov za blažitev posledic epidemije covida-19 je v tokratnem protikoronskem zakonu ocenjena na 320 milijonov evrov. Člani odbora se bodo v nadaljevanju seje opredelili do velikega števila vloženih dopolnil, DZ pa bo zakon potrjeval na torkovi izredni seji.