Družbeno kritičen album prinaša predvsem zgodbe, ki so odraz preteklih (a ne tako daljnih) časov, v njih sooča preteklost s sedanjostjo in hkrati odseva duh današnjih dni. Polpreteklih časov se Rudi na njem spominja s spoštovanjem in nostalgijo, a se hkrati ne pritožuje nad časom, v katerem živimo danes, ampak se veseli dni, ki so, in, ki še prihajajo. Tudi album 'Kambjale so čase' je Rudijev album – iz njega se slišijo resne in zabavne pripovedi, nove, avtorske, in tiste že povedane, ki jih Rudi tako rad pripoveduje na novo – govora je seveda o istrskih ljudskih napevih, ki jih kantavtor že vse od svojih začetkov pridno poustvarja in arhivira, nekatere tudi rešuje pred pozabo. Glasbenik in avtor je svojo glasbeno pot začel pred dvema desetletjema in vse od njegovih začetkov je istrsko glasbeno izročilo pomemben del njegovega ustvarjanja in izražanja. In tako je tudi tokrat.

Naslovnica albuma Kambjale so čase

Rudi Bučar je iz albuma 'Kambjale so čase' že predstavil že 4 skladbe: 'Kakšni so takšni', 'Plešem', 'Otroci tistega časa' in naslovno 'Kambjale so čase'. Na njem boste našli tudi malce spremenjeno, bandovsko, različico skladbe, ki sta jo posnela s Hamom, 'Dolgo nisva pila', klavirsko 'Čista' ter tri ljudske. Čeprav iz skladb veje minimalizem, so vse prej kot take. Rudi je s kopico bolj ali manj rednih 'sodelavcev' (Goran Krmac, Robert Pikl, Tomi Purič, Boštjan Gombač, Hamo, Gaber Radojevič ...) poprijel za raznolike instrumente, tudi tiste manjkrat uporabljene v glasbi, ki jo Rudi ustvarja (ukulele, charango ...) in ustvaril čist, a hkrati umazan, pristen in iskren album 'Kambjale so čase'.