Šparglji v Sloveniji rastejo predvsem v Istri in na Krasu, sicer gre za eno najstarejših samoniklih prehranskih rastlin v Sredozemlju, ki jo je mogoče najti vse do Egipta. Kot zdravilno zel so jo uporabljali v antični Grčiji, na Kitajskem in v Aziji. Egipčani so s šparglji zdravili obolenja sečil in ledvic.

Divji šparglji so prehransko bogatejši in so danes znani bolj v kulinariki kot zdravilstvu, uvrščajo se med varovalna živila. So odlično sredstvo za razstrupljanje telesa, odvajajo odvečno vodo, čistijo kri in krepijo imunski sistem. Posebej priporočljivi so za sladkorne bolnike in ljudi, ki imajo težave z ledvičnimi kamni.

Vsebujejo vitamine A (za dober vid), C (za krepitev imunskega sistema), E (antioksidant) in K (za normalno strjevanje krvi in zdravje kosti). Vsebujejo kalij (za regulacijo elektrolitskega ravnovesja v celicah in uravnavanje krvnega tlaka), betakaroten, glutation (antioksidant), folne kisline (za zdravje novorojenčkov v nosečnosti, varuje pred srčnimi obolenji in rakavimi spremembami črevesja ter rektuma).

Vsebujejo rutin, ki ohranja zdravje notranjih sten krvnih žil in nenazadnje veljajo za močan afrodiziak.

Najbolje jih je pojesti sveže, oparjene kot solato, ocvrte z jajci in podobno.