Spomnimo. Trije lovci so ob Badaševici v Kopru 24. julija 2025 v neposredni bližini sprehajalcev streljali nutrije, njihova trupla pa pustili za seboj v vodi. Zakonitost uporabe strelnega orožja v naselju in ravnanje z pobitimi živalmi zdaj preiskujejo tako policija kot inšpekcijske službe.

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), ki je pristojno za upravljanje z divjadjo, pojasnjujejo, da je lov nutrij dovoljen celo leto "na lovnih površinah", medtem ko na "nelovnih površina" ni dovoljen - mednje sodijo poleg naselij in zaselkov tudi parki in sprehajališča. Na tovrstnih nelovnih površinah se lov lahko izvaja zgolj od izrecnem dovoljenju MKGP ali odredbi lovskega inšpektorja, ki pa v konkretnem primeru ni bilo izdano. 

"V konkretnem primeru takšno dovoljenje ali odredba lovskega inšpektorja nista bila izdana. Prav tako krajevno pristojen lovski inšpektor že ugotavlja vsa dejstva in okoliščine konkretnega primera, vključno z vprašanjem, ali je bil konkretni odstrel izveden na lovni ali nelovni površini lovišča," navajajo na MKGP.

Neomejen odstrel, podatkov o številčnosti nutrij pa nimajo?!

V Sloveniji je sicer v veljavi neomejen odstrel nutrij, pravna podlaga za takšen odnos do teh živali pa je evropska Uredba 1143/2014 o invazivnih tujerodnih vrstah ter nacionalna Uredba o določitvi divjadi in lovnih dob, ki uvršča nutrijo med divjad brez lovopusta, kar pomeni, da se jo lahko lovi celo leto. Na ministrstvu so potrdili, da je dvoletni načrt za Primorsko lovsko upravljavsko območje za leti 2025 in 2026, sprejet 5. maja 2025, podpisala ministrica Mateja Čalušič.

Na tej osnovi je bilo letos – po podatkih do 30. julija 2025 – v "lovišču Koper" pobitih 12 nutrij, večinoma na območju Ankaranske Bonifike. 

Podatkov o številčnosti nutrij sploh nimajo

Po ocenah so nutrije "najmočneje prisotne" v mestnem delu in okolici Kopra, Škocjanskem zatoku, porečju reke Dragonje in Vipave ter vodnih površinah v Sečoveljskih solinah ter njeni okolici. A kar bode v oči, je dejstvo, da podatkov o njihovi dejanski številčnosti sploh nimajo. 

"S točnimi številkami posameznih vrst divjadi ne razpolagamo, saj pridobivanje tako natančnih podatkov ne bi bilo racionalno, prav tako z vidika upravljanja z divjadjo ni strokovno potrebno," so zapisali. Ocenjuje se zgolj "trende" povečevanja ali zmanjševanja številčnosti nutrij, ki so narejeni na osnovi podatkov o številu poginulih živali z odstreli in drugimi izgubami, kot so povozi, pogini ipd.

"Velika škoda", škodnih zahtevkov v zadnjih treh letih pa nobenih?

Pri utemeljevanju neomejenega odstrela nutrije v slovenski Istri se na ministrstvu sklicujejo na škodo, ki jo povzročajo. Kot pojasnjujejo: "Vezana je na vodne ekosisteme, se hitro razmnožuje in v omenjenih območjih povzroča tudi škode na kmetijskih površinah ter spodkopavanju brežin nasipov."  

Zato nas je zanimalo število prijavljenih škodnih primerov ter izplačil odškodnin prizadetim državljanom zaradi škode, ki so jim jo povzročile nutrije.

Koliko prijav škode, ki so jo povzročile nutrije, so torej prejeli v zadnjih treh letih? "V tem obdobju ni zabeleženih škod nutrij na nelovnih površinah, za katere odškodninsko odgovarja država," priznava MKGP.

Prav tako ni bilo nobenih izplačil škod, ki bi jih lovske družine morale izplačati zaradi prizadetih kmetijskih in gozdnih površin. "Iz informacijskega sistema Lisjak sicer izhaja, da v letih 2022, 2023 in 2024 lovske družine niso izplačale škod od nutrij na kmetijskih in gozdnih površinah, za katere odškodninsko odgovarjajo lovske družine," pojasnjujejo.

Ko greste na sprehod, bodite previdni

Na kmetijskem ministrstvu kljub temu pričakujejo, da se bodo problemi z nutrijami še povečevali, še posebej v Kopru. 

"Pričakujemo večanje problemov v zvezi s pojavom nutrij na nelovnih površinah mesta Koper ter kmetijskih površinah ob vodotokih, kjer je nutrija prisotna," navajajo, pri čemer poudarjajo, da se nutrije večinoma zadržujejo prav na nelovnih površinah. "Izvajanje lova na nutrijo je težavno, saj se nutrije v večini zadržujejo na nelovnih površinah (vodah, raznih parkih, rekreacijskih in sprehajalnih poteh …)". 

Pogrom nad nutrijami razkriva resne sistemske nejasnosti; ključna vprašanja ostajajo neodgovorjena: če nutrije res povzročajo tako hude težave, kako da v zadnjih treh letih ni bilo niti ene prijavljene škode ali zahtevka za odškodnino? In na osnovi česa ministrstvo upravičuje neomejen odstrel, če sploh ne ve, o kakšni škodi je govora? 

Glede na ugotovitev, da se nutrije večinoma zadržujejo na "nelovnih površinah", se pojavlja tudi vprašanje, ali lahko zaradi tega pričakujemo, da se bo v prihodnje večkrat posegalalo po dovoljenjih za njihov odstrel v naseljih, parkih in sprehajalnih poteh. Nas torej mora upravičeno skrbeti?