Slovenija je med državami Srednje in Vzhodne Evrope med najdejavnejšimi v boju proti korupciji, saj ima dobro razvit pravni in institucionalni protikorupcijski okvir. Vendar pa se zdi, da je v zadnjih letih, sredi domnev in dvomov o integriteti funkcionarjev na visokih položajih, upadla politična volja za boj proti korupciji, ugotavlja komisija.

Komisija zato v današnjem poročilu Sloveniji predlaga uvedbo odvračalnih kazni za izvoljene in imenovane funkcionarje, če kršijo zahteve o prijavi premoženjskega stanja in nasprotju interesov, ter sprejetje dodatnih ukrepov za okrepitev standardov odgovornosti izvoljenih funkcionarjev.

Predlaga ji tudi, naj zaščiti operativno neodvisnost in vire protikorupcijskih organov ter posebne tožilske službe za boj proti finančnemu kriminalu, naj okrepi protikorupcijske mehanizme v povezavi s podjetji v državni lasti ali pod državnim nadzorom ter v postopkih za oddajo javnih naročil in privatizacijskih postopkih ter naj stori več za učinkovit nadzor financiranja strank.

To sporoča komisija Sloveniji v dolgo pričakovanem prvem poročilu o korupciji v članicah EU. Korupcija je eden največjih izzivov v uniji, ki stane približno 120 milijard evrov na leto. Kljub dosedanjim ukrepom so učinki boja proti korupciji še vedno nezadovoljivi, sicer opozarjajo v Bruslju.