Banka Koper nekoč in danes ...

Vse se je začelo v letu 2001, ko so takrat največje lastnice banke, stebri koprskega gospodarstva – Luka Koper, Intereuropa ter Istrabenz –, sklenile dogovor s torinsko bančno skupino SanPaolo IMI o postopni prodaji deležev. Skupno so takrat imele v lasti 82,85 odstotkov banke.

Za prodajo so se po pisanju medijev odločili v pripravah na spremembe, ki jih je prinašala privatizacija in konsolidacija bank. Pri tem so se odločili za vstop tujega kapitala v banko, ki naj bi skladno s pogovori s kupcem dopuščal ohranitev domačega vpliva. Druga možnost je bila vključitev v eno od domačih bank, tretja pa glede na velikost in razmere na evropskem trgu preoblikovanje v hranilnico.

Italijanska banka je za nakup ponudila 2,5-kratnik knjigovodske vrednosti delnice, medtem ko je NLB, ki se je tudi potegovala za nakup, sprva ponudila le 70 odstotkov knjigovodske vrednosti delnice. Kljub kasnejšemu dvigu cene in tudi precejšnji nenaklonjenosti javnosti prodaji Italijanom so bili 'zmagovalci' tujci.

Prodajalski 'trojček' Jože Kranjc, Bruno Korelič in Janko Kosmina (na levi) in dolgoletni direktor banke Vojko Čok

Korelič, Kosmina in Kranjc so se odločili za Italijane

Koprski trojček – Luka Koper z Brunom Koreličem na čelu (32,39-odstotni delež), Istrabenz z Jankom Kosmino (29,86-odstotni delež) ter Intereuropa z Jožetom Kranjcem (20-odstotni delež) – je tako Italijanom najprej prodal skupno 52 odstotkov delnic. Po objavi prevzemne ponudbe, ki se je iztekla februarja 2002, je torinska banka postala lastnica dobrih 62 odstotkov Banke Koper.

Naslednji korak za še večji umik iz domače banke je t. i. koprski trojček storil leta 2007, ko so tedaj že združeni skupini Intesa Sanpaolo, pravni naslednici SanPaolo IMI, prodali nov paket delnic in obdržali le po 1,67 odstotka delnic. S tem so obdržali petodstotni delež, ki je po delničarskem sporazumu, podpisanem ob vstopu banke Sanpaolo IMI v Banko Koper, zagotavljal, da se sedeža in imena banke ne sme spreminjati brez soglasja manjših delničarjev.

Giancarlo Miranda je bil drugi tuji šef v Kopru.

Prodajo drugega paketa delnic so pojasnjevali z ugodno ceno za delnico, kupnino naj bi porabili za naložbe. Decembra 2008 pa so skladno z medsebojnim dogovorom Luka Koper, Istrabenz in Intereuropa italijanski bančni skupini Intesa Sanpaolo prodali še vsak svoj 1,67-odstotni delež in se tako popolnoma umaknili iz koprske banke.

Ko je Intesa Sanpaolo postala skoraj 100-odstotna lastnica banke, pa so se začele tudi kadrovske spremembe. Dolgoletnega direktorja Vojka Čoka je na čelu banke zamenjal Italijan Ezio Salvai.

Leta 2011 je vodenje banke prevzel Giancarlo Miranda, ki je v Kopru ostal vse do lanskega leta. Še pred njim se je poslovilo ime Banka Koper, saj je v začetku lanskega leta na vrhu stavbe na Pristaniški 14 zasvetil napis Intesa Sanpaolo Bank. "Iz Kopra se podajamo na novo potovanje naproti širši prepoznavnosti naše banke na slovenskem trgu," je takrat dejal Miranda.

Tako so spremembo imena lani 'ocenili' naši bralci.

Najprej je odšlo ime ...

Jeseni, ko je Mirando zamenjal Jozef Kausich, pa se je med zaposlenimi začela širiti zaskrbljenost, da se bo iz Kopra 'podalo na pot še kaj'. Njihove bojazni glede zaposlitve se, kot kaže, uresničujejo, saj po podatkih sindikata, o čemer smo pisali včeraj, vsaj 80 zaposlenih kmalu čaka selitev v Ljubljano. Predstavnica hišnega sindikata Nada Zavrtanik nam je dodatna pojasnila obljubila v kratkem, obrnili pa smo se tudi na vodstvo banke.

Bodo prodali stavbo?

Zanimajo nas razlogi za selitev, kaj bo z zaposlenimi in ali je kaj resnice v govoricah, da v kratkem načrtujejo prodajo stavbe v Kopru, kjer naj bi ostala le manjša poslovna enota, ter popolno selitev v Ljubljano. Na njihov odziv prav tako še čakamo.