Kot so v študiji ugotovili raziskovalci pod vodstvom Alexandre Jahn z Univerze Kolorado v Boulderju v ZDA, bi posamezni dogodki, kot je neobičajna večtedenska otoplitev, lahko imeli za posledico, da na Arktiki že letos ali v prihodnjih letih septembra ne bo ledu.

Meritve kažejo, da je september mesec z najmanj plavajočega ledu. V 80. letih prejšnjega stoletja je led v septembru praviloma prekrival 5,5 milijona kvadratnih kilometrov Arktičnega oceana. Od začetka meritev leta 1978 se velikost ledene plošče na območju v povprečju zmanjšuje za 78.000 kvadratnih kilometrov na leto. Se pa kljub podnebnim spremembam ledeni pokrov na Arktiki rahlo veča.

"Na splošno atmosferska variabilnost predstavlja približno 75 odstotkov spremenljivosti arktičnega morskega ledu," so zapisali avtorji študije. Količina ledu je torej močno odvisna od vremenskih razmer in v manjši meri od dotoka tople vode iz sosednjih oceanov.

V študiji so uporabili izbrane modele iz primerjalnega projekta klimatskih modelov CMIP6 za simulacijo spreminjanja ledene ploskve po različnih scenarijih prihodnjega razvoja emisij toplogrednih plinov.

Če bo celotna Arktika ostala brez ledu, se bo po ocenah avtorjev študije to verjetno zgodilo prvič po najmanj 80.000 letih, če ne celo po več kot 115.000 letih.