Kot je opozoril predsednik AAG Vojko Bernard, bo odločitev o uvrstitvi plinskega terminala v Tržaškem zalivu med prednostne energetske projekte EU padla 4. oktobra.

V AAG so sicer v začetku tedna predsedniku Evropske komisije ter komisarjema za energetiko in za okolje poslali 756 protestnih podpisov proti izgradnji terminala, ki so jih zbrali minulo soboto v Kopru.

Terminal bi imel precejšnje okoljske vplive

V tej nevladni organizaciji gradnji nasprotujejo iz več razlogov. Tako so italijanske oblasti po njihovem zaobšle evropske direktive o oceni vplivov na okolje, prav tako pa se v odločitvenih procesih ni upoštevalo mnenja prebivalstva.

Terminal bi poleg tega v tako plitvem morju, kot je severni Jadran, imel tudi precejšnje okoljske vplive. "Tudi če Italijani spremenijo lokacijo v samem Trstu ali na obali, bo še zmeraj dvig živega srebra, ki ga bodo dvigali tankerji, zelo velik in bomo še zmeraj jedli ribe z živim srebrom," je opozoril Bernard.

Predstavljal bi varnostno tveganje

Postavitev terminala bi nenazadnje predstavljala varnostno tveganje v primeru nesreč, terorističnih napadov ali eksplozij terminalov in tankerjev. Zaradi zagotovitve varnosti pa bi se poleg tega znašli v situaciji, ko bi bilo treba militarizirati cel severni Jadran. Morebitno ekološko škodo kot posledico nesreče ali preprosto onesnaževanja pa bi nenazadnje čutili tudi sosednji Slovenija in Hrvaška, so prepričani v AAG.

Predlagajo dve lokaciji

Kot alternativo predlagajo dvoje lokacij, ki po njihovem ne bi vplivali na varnost prebivalstva, upad turizma, izumrtje ribištva in ekosistem. Prva lokacija bi bila točka plinskega polja Izabela na lokaciji T6 zaščitene ekološke cone Italije, kjer je globina morja med 35 in 38 metri, v bližini pa že obstaja ploščad.

Kot najboljšo rešitev pa izpostavljajo ureditev terminala na že postavljeni ploščadi okoli 55 kilometrov od Pulja v mednarodnem delu Jadrana, kjer so odkrili nahajališča plina in ga že izkoriščajo, globina morja pa je okoli 40 metrov.