Prva generacija idrijskih realčanov je tako maturitetne izpite pisala od 1. do 4. junija 1908, poleg izpitov iz slovenščine, nemščine in opisne geometrije so pisali tudi izpit iz francoščine, ki je trajal štiri ure, pojasnjuje Hvalec. Pisni izpiti, h katerim je pristopilo 21 dijakov, so po njegovih navedbah potekali v slovenskem jeziku, ustne izpite, od katerih je en dijak odstopil, pa so dijaki opravljali v jeziku, v katerem so bili najboljši na pisnem delu. Okoli 70 odstotkov dijakov je tako tudi ustne izpite, med katerimi so bili izpit iz tujega jezika, zgodovine, zemljepisa, matematike in fizike, opravljalo v slovenskem jeziku, navaja Hvalec.

Ob tem dodaja, da so sicer učitelji podpirali strokovno izrazoslovje v nemščini, da so se dijaki lažje vpisali na univerzitetne programe in lažje tam delali. Nihče pa ne more zanikati zgodovinskosti te prve mature v slovenskem jeziku v Idriji, je poudaril.

V teh dneh namreč na ljubljanski škofijski klasični gimnaziji v Zavodu sv. Stanislava praznujejo 100. obletnico prve mature pri nas, ki je v celoti potekala v slovenskem jeziku. Dijaki so leta 1913 pisali izpite iz latinščine, grščine, nemščine in slovenščine, tako kot pisni pa so tudi vsi ustni izpiti potekali v slovenščini, pojasnjujejo v zavodu. V Šentvidu se je tako pred natanko stoletjem na prvi slovenski popolni osemrazredni gimnaziji pri nas pisala prva gimnazijska matura v slovenščini.

Kot navajajo v zavodu, je gimnazija v Šentvidu, ustanovljena leta 1905, "v vseh pogledih nadgradnja idrijske realke". Da so večino dobrih praks iz Idrije prenesli v Šentvid, poudarja tudi Hvalec. Po njegovih besedah je bil ustanovitelj škofijske gimnazije Anton Bonaventura Jeglič nekaj časa inšpektor v Idriji in je iz Idrije v Šentvid prenesel veliko stvari. Tudi nekatere učbenike, ki so jih učitelji napisali za realko, so nato uporabljali v gimnazijskem programu, pravi Hvalec. Po njegovem mnenju gre tako v Šentvidu za nadaljevanje procesa, ki je bil sprožen v Idriji in je pomembno vplival na uporabo slovenščine kot učnega jezika in učnega predmeta pri nas.

Hvalec obenem tudi zanika navedbe, da je bilo mogoče le z gimnazijo priti do najvišje izobrazbe na univerzi. Po njegovih navedbah je bil na realki res večji poudarek na naravoslovno-tehnični usmeritvi, gimnazija pa je ponujala več humanističnih vsebin. Toda tudi dijaki z realčno maturo so se vpisovali na univerze, najpogosteje v Gradec in na Dunaj, je poudaril.

Leta 1908 je bilo po njegovih besedah na idrijski realki skupaj 232 dijakov, okoli polovica jih je bila iz Idrije ali okolice, ostali pa so prihajali iz vse Slovenije. Med znanimi dijaki je bil tudi slikar in grafik Božidar Jakac, ki je iz Novega mesta v Idrijo prišel, ker je tam pouk potekal v slovenščini in ker se je tam lahko tudi likovno izražal, pojasnjuje Hvalec.

Na idrijski gimnaziji, naslednici idrijske realke, danes poleg gimnazijskega programa med drugim izvajajo tudi program strojni tehnik, ki se zaključi s poklicno maturo. Poklicne mature se tako letos iz Idrije udeležuje 11 dijakov, splošne mature pa 71 dijakov. Ti bodo po ponedeljkovih zadnjih pisnih izpitih iz predmetov na splošni maturi tako kot drugi letošnji maturantje do sobote opravljali še ustne izpite, z rezultati zrelostnega izpita pa bodo seznanjeni 15. julija.